Najbolj spornih idej ni več v osnutku

Slovenska glasba ni več le tista, ki jo pojemo slovensko, temveč šteje tudi izvor.

Objavljeno
09. julij 2015 17.57
Klara Škrinjar, Ozadja
Klara Škrinjar, Ozadja

Ministrstvo za kulturo je pripravilo nov predlog sprememb zakona o medijih. V novi različici je razvidno, da je upoštevalo pripombe javnosti – zlasti glede definicije slovenske glasbe in kvot njenega predvajanja.

Ministrstvo je predlagalo, da bi za slovensko glasbo štela le vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ali instrumentalna glasba slovenskega izvora. V novem osnutku te določbe ni več oziroma je opredelitev vendarle nekoliko širša, kot je razvidno iz zahtev pri kvotah. Pri teh so tudi »popustili«: v dnevnem času (med 6. in 22. uro) mora biti predvajane najmanj deset odstotkov slovenske glasbe (po prvem predlogu 20 odstotkov).

Od tega mora najmanj 70 odstotkov biti glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, preostalih 30 odstotkov pa je lahko tudi druge ustvarjalnosti slovenskega izvora. A zahteve so še bolj podrobne: najmanj četrtino deleža mora predstavljati glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, najmanj osmino pa glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let. Skupen delež slovenske glasbe ostaja nespremenjen in znaša najmanj 20 odstotkov na dan.

Pravila za komentiranje

Glavne spremembe se dotikajo še pravil za komentiranje (na spletnih forumih): odgovorni uredniki medijev niso več odgovorni za vsebino komentarjev, kot je bilo sprva predvideno, mora pa izdajatelj medija, ki dovoljuje komentiranje javnosti, pripraviti pravila za komentiranje in jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. »Komentar, ki ni skladen z objavljenimi pravili, mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma v najpozneje enem delovnem dnevu po prijavi,« določa zakon.

Na novo je – skladno z zahtevo ustavnega sodišča – določeno, da se objava popravka lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar v najpozneje treh mesecih od objave obvestila.

Deloma se spreminja tudi nadzor nad izvajanjem zakona, zlasti za določbe, ki se dotikajo radijskih in televizijskih programov. Nad temi naj bi po novem bedela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.

Osnutek sprememb zakona o medijih bo v javni obravnavi do 21. julija.