Tiskane izdaje
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za bolnike z multiplo sklerozo, ozko grlo pa je dostop do slikanja z magnetnoresonančnim tomografom (MRI). Zaradi tega pride marsikateri bolnik do diagnoze in s tem do zdravljenja pozneje, so med drugim povedali na okrogli mizi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije (STA) ob svetovnem dnevu multiple skleroze.
»Prve znake sem opazil novembra 2013. Za kakšnih deset sekund sem izgubil ravnotežje, tisti dan večkrat. Na zunaj je bilo videti, kot da sem pijan. Po dveh tednih sem šel k svojemu zdravniku ...« je predstavil začetek bolezni Gregor Selak, takrat športni plezalec, večkratni državni prvak v mlajših selekcijah. Danes je star 28 let in s pomočjo zdravil uspešno obvladuje bolezen, saj ponovno celo pleza.
Multipla skleroza, nevrološka avtoimuna bolezen, ki prizadene možgane in hrbtenjačo, se vedno pojavi iznenada. Simptomi te bolezni so različni, in sicer od utrujenosti in depresije do hudih gibalnih težav in v skrajnem primeru slepote. Bolezen vznikne v starosti med 20. in 50. letom, dvakrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Povprečna starost obolelega ob postavitvi diagnoze je 29 let. Bolezen je kronična. Običajni so novi in novi zagoni bolezni (poslabšanja), nato pa umiritve.
V svetu je 2,5 milijona bolnikov z multiplo sklerozo. Značilno je, da možnost za obolevnost raste z oddaljenostjo od ekvatorja, zanjo so bolj dovzetni belci kot druge rase. Drugače: če živite ob ekvatorju in ste črnec, je mnogo manj možnosti, da se bo pri vas pojavila multipla skleroza, kot če ste belec in živite bolj na severu ali jugu zemeljske poloble. Najpogosteje se bolezen pojavlja na Škotskem. Tudi Slovenija spada s 3500 bolniki med države z rameroma visoko pojavnostjo. Koliko bolnikov natančno je v Sloveniji, sicer ni znano, saj Slovenija nima registra te bolezni, je povedala prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, nevrologinja iz UKC Maribor.
Za diagnozo in prognozo ter način zdravljenja je najpomembnejše slikanje z MRI, ki pokaže obseg sprememb v možganih. Prav tu je ozko grlo za slovenske bolnike z multiplo sklerozo, je dejala dr. Alenka Horvat Ledinek iz UKC Ljubljana. Kot je povedal v imenu bolnikov Gregor Selak, pa si bolniki želijo tudi daljše pogovore z zdravniki, ki pa zaradi velikega števila pacientov nimajo za vsakega dovolj časa. Po besedah psihologinje Estere Žalik mora bolnik z multiplo sklerozo nadomstiti stare aktivnosti, ki jih morda ne zmore več opravljati, z novimi. To ga rešuje, da ne bi zapadel v depresijo. Na boljšem so tudi tisti z dobrim socialnim okoljem in široko socialno mrežo kot osamljeni. »Bolnik naj razmišlja pozitivno, živi na zdravo, zdravo naj se prehranjuje in rekreira,« svetuje Selak.
Multipla skleroza je med mladimi skoraj najpogostejši razlog za brezposelnost zaradi bolezni (še pogosteje so brezposelni zaradi poškodb glave), prav tako predstavlja velik strošek njihova bolniška odsotnost z dela. Letni strošek zdravljenja je v začetku 10.000 do 20.000 evrov, ob koncu pa sedemkrat tolikšen.
Ob svetovnem dnevu multiple skleroze so dan odprtih vrat s pojasnili nevrologov, ki bolezen zdravijo, pripravili tudi v UKC Ljubljana.
