Najboljše novice iz sveta o državah v razvoju

Ljubljana – Ludemila z Zelenortskega otočja v Sloveniji študira medicino. Možnost, da postane zdravnica, se ji zdi izjemna, saj v njeni domovini medicine ni mogoče študirati. Njena štipendija je ena od oblik mednarodnega razvojnega sodelovanja. Zakaj je to pomembno, pišejo tudi jutrišnje Najboljše novice sveta.

Svetovni voditelji so ob prelomu stoletja določili osem razvojnih ciljev tisočletja: zmanjšanje skrajne revščine in lakote za polovico, doseganje splošne osnovne izobrazbe, spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk, zmanjšanje stopnje umrljivosti otrok in mater, boj proti virusu HiV in aidsu, malariji in drugim boleznim, globalno partnerstvo za razvoj. Letos pa je leto za pregled napredka. Pri štirih je bil cilj dosežen. Konkretno, leta 1990 je bil dohodek skoraj polovice prebivalstva držav v razvoju manjši od 1,25 dolarja na dan. Delež ljudi, ki živijo tako skromno, se je, po podatkih OZN, zmanjšal na 14 odstotkov. To je le ena od informacij, ki jo bo mogoče prebrati v Najboljših novicah iz sveta. V petek, 11. septembra, bo več kot 300 prostovoljcev razdelilo 12.500 izvodov v 39 krajih po Sloveniji.

Namen tega projekta, ki poteka v okviru Evropskega leta za razvoj (ELR) pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) in pri katerem sodeluje več kot 30 organizacij, je predstaviti, kaj je mednarodno razvojno sodelovanje in kaj prinese ljudem. EU je, na primer, v zadnjem desetletju financirala programe v državah v razvoju, ki so pripomogli k temu, da je danes 14 milijonov več otrok v šolah, 70 milijonov ljudi je dobilo dostop do čiste pitne vode, zdravstveni delavci, ki so se usposobili s tem denarjem, so sodelovali pri 7,5 milijona porodih in pomagali preprečiti mnoge zaplete ali celo smrti.

»Najboljše novice iz sveta je le eden od projektov v okviru ELR. Tisti, ki je najbolj namenjen širši javnosti, je prek neposrednega stika prostovoljcev z ljudmi povečati zavedanje Slovencev o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja,« je razložila Nataša Adlešič Barba z Direktorata za mednarodno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZZ, nacionalna koordinatorka ELR, ki poteka pod geslom Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost.

Zamisel o tem, da bi z novicami o ljudeh iz držav v razvoju širili zavedanje o pozitivnih učinkih sodelovanja, se je pred petimi leti porodila na Danskem, kjer so ustanovili organizacijo World Best News. Zdaj poleg Slovenije pri projektu sodeluje še 12 članic EU.

Vredno je vlagati

»Prikazati se želijo pozitivne spremembe, ki kažejo, da je vredno vlagati, da lahko ustavimo globalno revščino in da smo dolžni skrbeti za uravnoteženost, ker je treba na svet gledati kot na celoto,« meni Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, nevladne organizacije, ki sodeluje pri projektu.

»To lahko navežemo na begunsko krizo, ki je blizu nas in katere del smo. Kaže nam, kako zelo pomembno je, da se ne izkorišča enega dela sveta na račun drugega, ampak da se končno začne razmišljati o bolj pravični porazdelitvi dobrin. Nazorno vidimo, kaj predstavljajo razlike v razvitosti sveta. Migracije so posledica vsega, kar se je dogajalo v preteklosti, neuravnoteženega razvoja, izkoriščanja držav. S to akcijo bi radi predvsem pokazali, da je res zelo pomembno, da se pomaga državam v razvoju, vendar ne na kolonialističen način, ampak tako, da se vlaga v te dežele, da se tam med drugim tudi vzpostavi dobra civilna družba, da države delujejo, da je življenje tam lažje. Samo to je obet za bolj mirno prihodnost sveta,« je prepričana Tereza Novak.

Skoraj tretjina za administrativne stroške

Po mednarodnih zavezah bi Slovenija leta 2014 za uradno razvojno pomoč morala nameniti malo več kot 100 milijonov evrov ali 0,3 bruto nacionalnega dohodka (BND), letos pa že 115 milijonov ali 0,33 BND. V resnici pa je lani, po uradnih podatkih, dala 46,3 milijona evrov ali 0,13 BND, od tega sta šli dve tretjini za multilateralno pomoč, tretjina oziroma 15,1 milijona evrov pa za bilateralno. A je do držav prejemnic v resnici prispelo le 10,6 milijona evrov. Vsa razlika, torej 4,5 milijona evrov ali skoraj tretjina celotnega zneska, je bila namenjena administrativnim stroškom različnih ministrstev in služb, ki so sodelovale pri projektih.

Daleč največje prejemnice slovenske bilateralne pomoči, kar 81 odstotkov, so države nekdanje Jugoslavije oziroma Zahodnega Balkana, na prvem mestu med njimi Bosna in Hercegovina (2,4 milijona evrov). Kot geografske prioritete so v resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije opredelili še države vzhodne Evrope, Kavkaza in srednje Azije, ki jim je bilo namenjenih 484.701 evrov ali pet odstotkov razpoložljive uradne bilateralne pomoči, kar štiri petine tega zneska za Moldavijo.

Afriki kot tretjemu prioritetnemu območju je Slovenija lani namenila 243.335 evrov oziroma dva odstotka razpoložljive pomoči, to je manj kot prejšnja leta, saj se je leta 2014 končal večletni program na Zelenortskem otočju. Uradna razvojna pomoč za Afriko gre predvsem multilateralno.

Prednostne vsebinske dejavnosti Slovenije po resoluciji so usmerjene v krepitev dobrega upravljanja in pravne države s poudarkom na približevanju evroatlantskim povezavam, varovanje okolja s poudarkom na trajnostnem upravljanju voda, krepitev vloge žensk in skrb za blaginjo otrok.