Ljubljana - Najboljši minister v odhajajoči vladi je bil Radovan Žerjav, najslabši pa Andrej Bajuk, so menili sodelujoči v tokratni ponedeljkovi anketi. Spraševali so jih tudi po oceni vlade v celoti, o primernosti Pavla Gantarja za predsednika državnega zbora in o tem, ali bi bilo treba uvesti tudi avtocestne vinjete za krajši čas.
Vlada Janeza Janše je minuli teden zaključila svoj redni štiriletni mandat in zdaj opravlja le še tekoče posle. Kako anketiranci ocenjujejo njeno delo v celotnem mandatu? V povprečju kar dobro. Kot zelo negativno je delo vlade ocenilo 10,2 odstotka vprašanih, negativno 30 odstotkov, srednje 8,9 odstotka, pozitivno 38,9 odstotka in zelo pozitivno 21,1 odstotka. Srednja vrednost, izračunana kot številčno povprečje ocen (od 1 - zelo negativno do 5 - zelo pozitivno), znaša 3,13; torej nekoliko več od ocene 3 - srednje. Brez odgovora je bilo 3,2 odstotka vprašanih.
Kako pa so se izkazali posamezni člani vlade? Anketirane so vprašali, kateri od ministrov odhajajoče vlade je bil po njihovem mnenju najboljši. Največ, 25,5 odstotka, jih je navedlo Radovana Žerjava. Sledi Gregor Virant, ki ga je kot najboljšega ministra navedlo 19,2 odstotka vprašanih, na tretjem mestu pa je Karl Erjavec, 13,2 odstotka. Podatke za vse ministre navajamo v priloženi tabeli.
Teh rezultatov seveda ne gre tolmačiti tako, da so tisti, ki so dobili manjši delež glasov, avtomatično prepoznani kot slabi ministri. Lahko so tudi manj poznani ali manj izstopajoči. Vsak anketiranec je pač lahko navedel samo eno ime.
Zato so anketirane posebej vprašali, kateri od ministrov je bil po njihovem mnenju najslabši. Tu je bil največkrat izbran Andrej Bajuk, ki ga je kot najslabšega izbralo 24,5 odstotka vprašanih. Sledi Dimitrij Rupel s 17,8 odstotka, zanimivo pa, da je na tretjem mestu spet Karl Erjavec s 7,8 odstotka glasov. Tudi te podatke v celoti navajamo v priloženi tabeli.
V sredo se je že konstituiral novi državni zbor, za njegovega predsednika pa je bil izvoljen Pavel Gantar. Kaj menijo anketiranci, je primeren za to funkcijo? Kot kaže, so z njim zelo zadovoljni. Da je primeren, jih je menilo 65,9 odstotka, da ni primeren pa 18,9 odstotka. Z ne vem jih je odgovorilo 15,2 odstotka.
Za konec pa še čisto druga tematika: avtocestne vinjete. Za zdaj so te samo letne in polletne. Evropska komisija vidi v tem diskriminacijo tujcev, ki se vozijo po slovenskih avtocestah, in zahteva uvedbo vinjet tudi za krajši čas, tedenskih ali desetdnevnih. Ali naj jih torej Slovenija uvede? Javnomnenjsko podporo za to vsekakor ima. Za uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje se je izreklo 88 odstotkov vprašanih, proti pa 9,3 odstotka. Brez odgovora jih je pri tem vprašanju ostalo 2,8 odstotka.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela!