Tiskane izdaje
»Nemci so v začetku zasmehovali juriš iz ženskega grla, a so kmalu spoznali udarno pest partizank. Slovenke so med NOB delovale kot prave oborožene borke, ki so šle na juriš,« je povedala Katičeva in naštela številne partizanke, ki so v javnosti premalo znane, saj so bile prav te ključen mejnik v razvoju udejstvovanja Slovenk kot vojakinj in vojaških poveljnic in so bile enakovreden partner moškim med štiriletno NOB. Prav to gibanje je ženskam utrlo pot spremembi ustaljenega prepričanja o vlogi žensk v družbi, saj pred drugo svetovno vojno niso imele vloge, ki bi si jo zaslužile in niso imele nikakršnih pravic. Bile so izključene iz javnega življenja in niso imele nobene možnosti sodelovati pri odločitvah, v katero smer naj se družba in država razvijata.
Po osvoboditvi je bilo drugače, je prepričana Katičeva, saj je postal družbeni red pravičnejši vključno z žensko volilno pravico. In prva slovenska vlada, ki je bila ustanovljena 5. maja leta 1945, je med prvimi na svetu imela žensko ministrico Vido Tomšič, odgovorno za socialno politiko. »Po vojni so uredili status mater samohranilk, pravico do svobodnega odločanja rojstva otrok in porodniški dopust. To so pomembne pravice in za njihovo obvarovanje je treba skrbeti še danes, saj žal niso samoumevne,« je povedala Katičeva, ki je tudi prepričana, da ženske v času ekonomske krize več žrtvujejo, saj so dekleta pogosto tista, ki prepustijo svojemu partnerju šolanje, ker da naj bi bilo to naravno, da je moški tisti, ki je sposobnejši preživljati družino.
Izrazila je še zadovoljstvo, da je med vsemi zaposlenimi v slovenski vojski dobrih 16 odstotkov žensk. »Da se imamo možnost udejstvovati v družbenem in političnem življenju, so naše prednice žrtovale svoja življenja, zato jim dolgujemo uresničevanje pridobljenih pravic. Med seboj se moramo podpirati,« je med drugim povedala Katičeva, zaradi česar je bil njen govor večkrat prekinjen z gromkim odobravanjem.
Kapitalisti izkoriščajo žensko delovno silo
In kaj pravijo ženske o današnjem družbem življenju? Po vsem tem, kar smo slišali, so nad to demokracijo zelo razočarane. Terezija Potočar Korošec iz Šentjerneja denimo je za Delo.si povedala, da se morajo ženske še zmeraj boriti za svoj položaj v družbi in za emancipacijo.
»Ker sem družboslovka in se veliko družim z mladimi, predvsem z mladimi mamicami, nisem zadovoljna s pravicami žensk v današnji družbi, saj jih kapitalisti dobesedno izkoriščajo. V nekdanjem sistemu so imele ženske več pravic, zato tudi ponosno nosim peterokrako zvezdo,« je povedala Koroščeva.
»Nisem zadovoljna z današnjim časom, ker ni več socializma. Nekoč je bilo razmerje plač med delavci in vodilnimi ena proti pet, otroci nimajo več počitniških domov in zelo pomembno je tudi žalostno dejstvo, da so ukinili Službo družbenega knjigovodstva (SDK), zaradi česar ni več nobene kontrole. V tej družbi ni nobene enakpravnosti in zato sem za socializem. Najlepše sem se počutila v Titovi Jugoslaviji,« je povedala Nataša Loborec Perovšek iz Ljubljane. Ker poje in snema partizanske pesmi jo ljudje večkrat sprašujejo, ali si to sploh upa. Pravi, da je ponosna na našo polpreteklo zgodovino, ker so partizanske pesmi prežete z ljubeznijo do domovine, saj so prav partizani zaradi tega odšli tudi v borbo. Ponosna je, da je včeraj na partizanski proslavi na Ilovi Gori pri Grosupljem pela tisto lepo pesem z naslovom Padel je padel mlad partizan.
Spominske proslave so se med drugim udeležili predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek, njihov častni predsednik Janez Stanovnik, poslanka Alenka Bratušek, župana občine Žužemberk in Mokronog - Trebelno, Franc Škufca in Anton Maver, ter partnerka predsednika republike Tanja Pečar in generalna sekretarka urada predsednika Nataša Kovač. Na prireditvi je bila postrojena ženska četa, v mimohodu pa je sodelovalo 56 partizanskih praporov.
