Najmanj sedem milijonov za nov vodovod na onkologiji

Zgradili ga bodo z bančnimi garancijami in nekaj dodatnimi milijoni, za katere pa se še ne ve, od kod jih bodo dobili.

Objavljeno
28. avgust 2013 19.43
Brigite Ferlič Žgajnar, Milena Zupanič, notranja politika
Brigite Ferlič Žgajnar, Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – Če bo šlo vse po načrtih, bodo prihodnje leto na Onkološkem inštitutu Ljubljana že imeli novo vodovodno omrežje. Zgradili ga bodo z bančnimi garancijami in nekaj dodatnimi milijoni, za katere pa se še ne ve, od kod jih bodo dobili.

Na razpis za vodovodnoinštalacijska dela, objavljen na začetku julija, s katerimi bo ministrstvo za zdravje financiralo zamenjavo celotnega vodovoda v novi stavbi onkološkega inštituta, sta prispeli dve ponudbi in ena revizija.

Pristojni na ministrstvu bodo zdaj ponudbi in revizijo dodobra proučili, njihov cilj pa je, da se sklene pogodba z najugodnejšim ponudnikom, ki je hkrati oddalo tudi popolno dokumentacijo in izpolnilo vse razpisne pogoje. Podjetje Tames iz Ptuja bi razmere na onkologiji saniralo za 6.404.551 evrov brez DDV oziroma 7.813.553 evrov z DDV. Kovinar Kočevje pa je ponudil posel za 5.716.640 evrov brez DDV oziroma 6.974.301 evrov z DDV. Pogajanj o ceni ne bo več, saj je šlo za odprti razpis. Se pa lahko zaplete pri reviziji, ki jo je vložilo podjetje Strix.

Ministrstvo ima za obnovo 15.000 metrov vodovodnih cevi na voljo 2,14 milijona evrov bančnih garancij, kje bo dobilo preostanek denarja, se še ne ve.

Začetek konca rje na onkološkem inštitutu

Na onkološkem inštitutu (OI) se že od vselitve leta 2007 ukvarjajo z legionelo, povečano vsebnostjo rjastih delcev, železa in cinka v vodi. Nič čudnega, ko pa so cevi v katastrofalnem stanju. Nekdanja generalna direktorica onkološkega inštituta Ana Žličar je bila že pred časom neposredna: »Korozija na rezervoarjih za hladno vodo dokazuje, da vgrajeni materiali nikakor niso bili najboljše kakovosti.« Tudi zavod za gradbeništvo je v izvedenskem mnenju ugotovil številne nepravilnosti, celo puščanje cevi, in ocenil, da je treba vodovod v celoti zamenjati. Po njihovem mnenju je bila vzrok za težave z legionelo kombinacija korozije cevi in prenizkih temperatur vode, našteli pa so tudi 25 slepih vodov, ki so nastali zaradi večkratnega spreminjanja načrtov med gradnjo stavbe. »Novi sistem bi inštitutu zagotovil kakovostno vodo, izognili bi se nenehnim dodatnim stroškom, od nameščanja filtrov do naročanja analiz vode. Le tako bi se rešili tudi vseh mrtvih rokavov,« je takrat poudarjala Žličarjeva.

Iskanje krivcev

Številni se strinjajo, da bi za napake moral nekdo prevzeti odgovornost. O njej govori tudi sedanji generalni direktor Janez Remškar: »Nisem gradbenik, ampak zdravnik. Kljub temu vem, da vsa literatura opozarja, da mora biti zagotovljena pretočnost cevi, kar na OI ni. Ne vem, ali so pri projektiranju mislili na mrtve rokave ali ne. Najbrž je za to nekdo odgovoren, prav tako za slabe materiale,« je danes dejal Remškar. OI je do zdaj porabil že vsaj pol milijona evrov za ukrepe zaradi slabega vodovoda. Vsak dan mora najprej iz pip nekaj časa teči voda, tako da se očisti. Pri tem mora osebje uporabljati posebne zaščito. Na vseh pipah v bolniških sobah in drugje so filtri. Nekateri zdravniki uporabljajo zaradi samozaščite pri prhanju po operacijah maske. »Pričakujemo, da bo projektna rešitev za nov vodovod taka, da voda v njem ne bo več zastajala in da bodo uporabljeni ustrezni materiali. Tako bo varnost precej večja kot zdaj,« je povedal Remškar. S primerom se od lani ukvarja tudi protikorupcijska komisija, ki pa preiskave še ni končala.

Papirnate obljube

Leta 2010 je že kazalo, da se bodo zadeve sanirale. Ministrstvo za zdravje je v zvezi s tem sklenilo dogovor s podjetjem SCT, ki je tudi gradil OI. Ivan Zidar, takratni predsednik uprave SCT, se je strinjal s prevzemom dela krivde za pomanjkljivosti in napake pri gradnji vodovoda. Te so se pojavile, čeprav so inštitut namesto treh let gradili enajst, vrednost gradnje pa se je s predvidenih 22 milijonov evrov povečala na 49 milijonov evrov! Dogovorjene sanacije pa ni bilo, saj je šel SCT v stečaj. Ministrstvo je začelo izvajati javna naročila oziroma razpise za projektne dokumentacije in tudi izvajalca sanacije, zgodba, ki bi morala biti po napovedih odgovornih končana najpozneje do konca lanskega leta, se je začela vleči.

Del sanacije bo ministrstvo poravnalo iz bančnih garancij: prvi lot v vrednosti 140.000 evrov je leta 2010 že zapadel, naslednji v vrednosti 1,58 milijona evrov pa bo zapadel konec tega leta, zato bo treba pohiteti.

V času gradnje oteženo delo

»Dolgo časa smo čakali in srečen bom, ko bo novi vodovod pod streho. Mislim, da bo v času gradnje novega vodovoda zelo oteženo delo za vse osebje onkološkega inštituta [OI]. OI ne moremo zapreti. Gradbeniki bodo morali svoje delo prilagoditi zdravljenju. Zelo natančno bodo morali upoštevati roke, treba bo skrbeti za dobro zaščito med gradbiščem in prostori, kjer zdravimo bolnike,« je danes dejal Janez Remškar, tudi član razpisne komisije.

Na OI so sestavili predloge za izvajalce, ki so del razpisne dokumentacije. Pričakujejo, da bo izbrani izvajalec začel jeseni delati v kleti, ko bo dela nadaljeval v stavbi, kjer so bolniki, pa, da bo delal samo ob sobotah in nedeljah. Glavnino vseh del, torej v operacijskih dvoranah, laboratorijih, na intenzivnih oddelkih in v bolniških sobah, mora opraviti naslednje poletje. Poleti je namreč tudi zaradi dopustov manj operacij in tudi bolnikov nasploh. Upajo, da zaradi del bolnikov ne bo treba seliti v UKC. Dela bi morala biti po sedanjih načrtih končana do konca prihodnjega leta. Bodo pa, ko bodo končali vodovod, lahko nadaljevali popravila klimatskega sistema, ki jim prav tako povzroča veliko težav.