Tiskane izdaje
Vonarsko jezero, ki so ga zaradi močne onesnaženosti in zato smradu ter poplavne varnosti izpraznili leta 1988, bo, kot kaže, vendarle spet povezalo občini Podčetrtek in Rogaška Slatina. Obe si za ponovno ojezeritev območja prizadevata že od leta 2005, ob tem pa podčetrški župan Peter Misja poudarja: »Vsa leta sem opozarjal, da je treba najprej urediti pregrado. Gre za poplavno varnost. Brez pregrade pa niti jezera ni. Rogaška Slatina se bori, da voda pride do njih, jaz pa se moram boriti za poplavno varnost. Protipoplavna zaščita je podlaga za turistični razvoj.« Pregrada je s čezmejnim projektom Frisco (Flood Risk Slovenia-Croatia Operations) rešena.
Posodobitev pregrade je vredna 1,6 milijona evrov. Leta 1976 sta jo skupaj zgradili Slovenija in Hrvaška, vsaka je plačala polovico. Tokrat bo 1,4 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalo si bosta na polovico razdelili Slovenija in Hrvaška. Z Direkcije RS za vode, ki je vodilna partnerica projekta, so sporočili, da bodo pregrado začeli obnavljati predvidoma januarja. Med drugim bodo posodobili zastarelo strojno in elektroopremo, obnovili dotrajano konstrukcijo, dogradili objekte in naprave za celovito opazovanje pregrade. Vsa tehnologija in vse naprave bodo odslej daljinsko vodene. Pregrada naj bi bila v celoti posodobljena do junija 2019.
Večji projekt: jezero
Obnova pregrade je prva faza večjega projekta: ponovne oživitve Vonarskega jezera, ki ga je Razvojni svet Savinjske regije pred dvema letoma vključil v osnutek dogovora za razvoj regij. Dogovor sta pred kratkim podpisala predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in slatinski župan Branko Kidrič ter gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki si je za ponovno oživitev jezera prizadeval že v času, ko je še vodil Terme Olimia. Dogovor je vreden skupaj 3,9 milijonov evrov evropskih sredstev, torej po obnovljeni pregradi še 2,5 milijona evrov za drugo, ključno fazo ojezeritve.
Direktor direktorata za regionalni razvoj Marko Drofenik je dejal, da bodo v tej fazi najprej pripravili analize in študije, ki bodo med drugim pokazale, koliko je treba očistiti in poglobiti območje; skupaj morajo pripraviti šest analiz. Sledilo bo čiščenje območja, zadnja faza pa je zalivanje. Misja je dejal, da je cilj vse študije pripravljati vzporedno s sanacijo pregrade: »Prejšnji teden smo na sestanku na ministrstvu za okolje in prostor postavili okvirni načrt. Zapornico je treba čim prej obnoviti, kota ojezeritve naj bi bila znana do novega leta, da lahko v občinah dokončamo občinske prostorske načrte, urediti pa je treba tudi status zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, saj bodo odslej pod vodo.«
Srečanje ministrov
V Rogaški Slatini najbolj nestrpno pričakujejo prav potrditev kote ojezeritve, zdaj je predvidena na 204 metrih nadmorske višine. Vse je odvisno od analiz in izračunov; ključno je, da se voda ne preveč ne segreva. Če bi bila kota ojezeritve nižja od 204 metrov nadmorske višine, jezero Rogaške Slatine sploh ne bi doseglo. Slatinski župan Kidrič je optimist: »Eno zmago smo dosegli jeseni, ko smo dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za naravoslovni center, ki je predviden ob jezeru. V objektu bosta tudi info točka in okrepčevalnica, tako da če ta objekt zgradimo, potrebujemo še čisto malo za ureditev območja. Gradbeno dovoljenje velja dve leti, lahko ga za dve leti še podaljšamo, tako da bi objekt moral stati do leta 2020. Ali bomo dobili evropska sredstva še za ta del projekta, naj bi bilo znano spomladi 2018.«
Z naravoslovnim centrom in opazovališči so se približali tudi okoljevarstvenikom, kot je dejal Kidrič, pa so tudi želje izpred 12 let občutno zmanjšali. Jezero bo skoraj pol manjše, kot je bilo v osemdesetih: »Precej manj zemljišč bo zalitih, kar je bila zahteva kmetijskega ministrstva, ohranjamo tudi gnezdišča ptic.«
Jezero bo poleg dveh slovenskih povezalo še hrvaški občini Hum na Sutli in Zagorska Sela. Pri obnovi pregrade s Hrvatskimi vodami ni bilo nikakršnih težav, vendarle pa bo pri čiščenju in zalivanju 104 hektare velikega območja, kolikor naj bi ga zavzemalo Vonarsko jezero, treba s Hrvati doseči dogovor, za kar pripravljajo srečanje ministrov obeh držav. Vse štiri vpletene občine zelo dobro sodelujejo, jezero si želijo čim prej, zato upajo, da visoka politika ne bo porušila njihovih načrtov.
