Tiskane izdaje
Povezovanje vloženih tožb pravosodnih funkcionarjev zoper državo zaradi premalo izplačanih plač in gospodarske krize se ji zdi nekorektno, saj nekomu, ki se je odločil za zavarovanje svoje pravice, tega ni mogoče očitati. Tudi če »bodo sodbe v našo korist, bo po njihovi pravnomočnosti vsak sodnik imel še deset let časa, da se odloči, ali bo šel v izvršbo«.
Janez Posedi, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, je povedal, da povišanje sodniških plač, ki jih narekuje odločba ustavnega sodišča, nima neposrednega vpliva na dogajanje v zvezi s plačami javnih uslužbencev in predlogi, ki jih imajo zdaj na mizi in o katerih se pogajajo z vlado. Skupno jim je le to, da bodo morali tudi funkcionarji varčevati. Sicer pa so plače javnih uslužbencev tako in tako prenizke in zahteve sindikatov javnega sektorja nikakor niso pretirane. Tudi sodniške plače so po novem daleč od ustreznih plač. Prepričan pa je, da bodo višje sodniške plače za seboj potegnile zahteve drugih poklicnih skupin, saj je bilo »doslej vedno tako, da so si plače najprej povišali poslanci, za njimi sodniki, sledili so zdravniki in učitelji, na koncu pa so prišli na vrsto drugi javni uslužbenci«.
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja, je dejal, da so se višje sodniške plače že v uvodnih sestankih z vlado, ki javnim uslužbencem predlaga znižanje ali zamrznitev plač, pokazale kot problem ali vsaj kot težko razumljiva poteza vlade, ki v težkih finančnih in gospodarskih razmerah sodniške plače, kot pravi vlada, zgolj usklajuje z odločbo ustavnega sodišča. Poudarja, da to težko razumejo, še posebno ker se ves čas pozablja, da so se javni uslužbenci vrsto let odpovedovali uskladitvi svojih plač. Za vlado bi bilo najbolje, da najde pot, ki bo zagotovila, da bomo vsi delili enako usodo, tudi upokojenci, razen tistih z najnižjimi pokojninami. Tako pa je ob vsem tem »težko legitimno zahtevati od javnih uslužbencev, naj si plače zamrznejo«, pojasnjuje Štrukelj.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
