Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada zadnjega predloga predstavnikov sindikatov javnega sektorja po večmesečnih neuspešnih pogajanjih danes ni sprejela. Odločitev o novi zahtevi zdravnikov po izstopu iz enotnega plačnega sistema bo sprejela v četrtek, dan kasneje pa se bo Fides odzval z morebitno zamrznitvijo ali zaostritvijo stavke.
Pogajanja med predstavniki sindikatov javnega sektorja in vladnimi pogajalci so se dokončno zaključila, vendar brez dogovora. Sindikati so od vlade zahtevali jasna stališča o njihovem zadnjem približevalnem predlogu, medtem pa je zdravniški sindikat Fides od nje ravno med sindikalnimi pogajanji zahteval izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, ki v veljavi od leta 2008.
Sindikati, ki so se z ministrom Koprivnikarjem pogajali o postopnem sproščanju večletnih varčevalnih ukrepov – višini regresa, sproščanju napredovanj in izplačilu delovne uspešnosti – so z epilogom nezadovoljni, a o splošni stavki zaenkrat ne razmišljajo.
Še ne opletajo s stavko
Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik sindikata vzgoje izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) pravi, da se bodo zdaj odmrznili vsi varčevalni ukrepi, vlada pa se je vedla, kakor da sindikati potrebujejo ta dogovor. Zmotilo ga je še, da je vlada zavrnila nekaj milijonov povišanja v javnem sektorju, medtem ko se z zdravniki resno pogovarja o stotih milijonih.
Glavna pogajalca javnega sektorja Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Enako meni Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. »Vlada je dvolična, saj je vztrajno zavračala vse naše predloge o oblikovanju minimalne plačne mase za delovno uspešnost, z zdravniki pa se je medtem dogovarjala o variabilnem nagrajevanju.« Če bo vlada enostransko ukrepala, na to ne bodo pristali, ampak se bodo zoperstavili tudi s stavko.
Stavki so naklonjeni tudi v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS), katerega glavni odbor se je prejšnji teden že preimenoval v stavkovnega. Verjetno bodo na naslednjem srečanju že oblikovali stavkovne zahteve in najavili stavko.
Radivoj Uroševič. Foto: Blaž Samec/Delo
Radivoj Uroševič, predsednik PSS, upa, da bodo vseeno dogovorili, čeprav je Koprivnikar danes omenil 1,33-odstotno zmanjšanje plačne lestvice. »Sredstva lahko najdejo drugje, ne pa izključno pri plačah javnih uslužbencev, ki so za osem odstotkov znižane že peto leto,« je prepričan. Plačna lestvica se je sicer ravno pred dvema mesecema vrnila na obdobje pred letom 2013.
Tako Štrukelj kot Počivavšek, glavna pogajalca javnega sektorja, napovedujeta, da bo enotnega plačnega sistema konec, če iz njega izstopijo zdravniki. Zagotovo bodo temu sledili tudi druge poklicne skupine; zdravnike specialiste lahko denimo primerjamo z univerzitetnimi učitelji, raziskovalci na inštitutih in vrhunskimi umetniškimi poklici, našteva Štrukelj.
Izstop pa pomeni tudi leta novih pogajanj za nov plačni sistem. Lahko bi ga spremljala tudi stavka, a je z napovedjo za zdaj previden: »S stavko je enostavno opletati, težje pa jo je izpeljati. Če bomo ugotovili, da vlada krši veljavne dogovore o neposeganju v plačni sistem in če bomo imeli pravno podlago za to, jo bomo tožili,« napoveduje.
Izstop bo vodil v kaos
Zahteve po izstopu so v zadnjih letih predvsem zdravniki omenjali večkrat, šele v ponedeljek pa so to postale stavkovne zahteve. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar poudarja, da bo masa za plače javnih uslužbencev ne glede na to enaka.
Boris Koprivnikar. Foto: Uroš Hočevar/Delo
O izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema lahko odloči le državni zbor, je pa zelo malo verjetno, da bi zdravniki lahko izstopili, druge skupine javnega sektorja pa bi na to pristale, je še povedal minister.
Sindikat Fides vztraja, da brez izstopa ne bo zdravstvene reforme: »Prav zaradi odlašanja z reformami imamo neznosne čakalne dobe, grozljivo obremenjene ambulantne zdravnike in korupcijo v vseh porah sistema. Vlada se bo morala odločiti, ali je ohranitev enotnega plačnega sistema tako pomembna, da je zanj pripravljena žrtvovati javni zdravstveni sistem in bolnikom odrekati temeljne pravice,« so sporočili s Fidesa.
Andrej Možina. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Zdravstvena reforma je nujna, se strinja predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, ki je s potekom pogajanj zadovoljen, saj se pogajalski strani zbližujeta. Četudi zdravstvo deluje pod strogo regulacijo države, poudarja, da bi eden od ukrepov zdravstvene reforme moralo biti preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. Le tako bi namreč vodje zdravstvenih zavodov imele večja pooblastila, lažje bi bilo tudi nagrajevali zdravnike po uspešnosti.
Virant svari pred katastrofo
Tudi Gregorja Viranta, avtorja veljavne enotne plačne reforme, skrbi, da je učinek domin neizbežen in bi vodil v javnofinančno katastrofo. »Vsekakor mora vlada ohraniti konsistentnost v pogajanjih in zdravnikom ne sme dajati privilegiranega položaja. Zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, so javni uslužbenci. Nobene logike ni, da bi iz plačnega sistema javnega sektorja izstopili.«
Gregor Virant. Foto: Aleš Černivec/Delo
Vsak resorni minister bi se potem ločeno pogajal s svojimi sindikati brez enotnega pristopa. Vsak del javnega sektorja bi imel svoj plačni sistem glede na trenutno moč posameznega sindikata ali ministra. Preurediti bi morali še sistemske zakone s področja javnega sektorja in kolektivnih pogodb. Virant še opozarja, da so v obdobju pred enotnim plačnim sistemom plače v javnem sektorju rastle veliko hitreje kot v zasebnem sektorju.
