Tiskane izdaje
Letna kopališča, ki jih upravljajo občinski javni zavodi, so dobrodošla ponudba občanom, malo manj pa so prijazna občinskim proračunom, tudi ko je obisk velik. Letošnja sezona bo, kot pravijo v javnih zavodih, porazna. Že zdaj imajo kopališča za več kot polovico manjši obisk kot prejšnja leta, zato upajo, da bo vsaj avgust bolj prijazen.
Bazeni bodo letos javne zavode oziroma občinska podjetja, ki jih upravljajo, drago stala. Že zagonski stroški, ti so odvisni od velikosti kopališča, so visoki, bazeni imajo najmanj štiri zaposlene, nekatera kopališča so že pred sezono dodobra obnovili. Po vseh stroških, ki so jih z bazeni že imeli, pa so nekateri zaradi slabega vremena zaprti.
V povprečju imajo na kopališčih za polovico slabši obisk kot prejšnja leta, ponekod je upad še večji. Zaenkrat nikjer ne razmišljajo o popolnem zaprtju, bodo pa morali upravljavci izpad dohodka pokriti z drugimi dejavnostmi. Čeprav izgube ne bodo mogli preprečiti z enim dobrim mesecem, vsi upajo na vroč avgust.
Celje: brez subvencij ne bi šlo
Družba ZPO Celje, ki upravlja športne objekte v občini, poskuša bazen napolniti tudi s promocijskimi akcijami v povezavi z drugimi športnimi objekti, bazen pa ob slabem vremenu zaprejo. Letos imajo desetkrat manj obiskovalcev kot v enakem obdobju lani, in če avgust ne bo lepši, bo to zagotovo najslabša sezona v zadnjih desetih letih. Najboljša je bila leta 2007, ko je imelo kopališče 30.000 obiskovalcev.
Direktor ZPO Ivan Pfeifer je povedal, da pri objektih javnega značaja nikoli ne govorijo o dobičku. Letni bazen je odprt slabe tri mesece, v tem času za obratovanje porabijo 180.000 evrov, prihodki od vstopnin in poslovnih najemov so od 45.000 do 100.000 evrov. Razliko, ki lahko znaša tudi več kot 130.000 evrov, v obliki subvencije zagotavlja občina. Pfeifer je še dodal, da bo v kratkem potrebna celovita sanacija bazena oziroma gradnja novega.
Ljubljana: katastrofalno
Kislo vreme ne prizanaša tudi ljubljanskim bazenom. Na bazenu Kodeljevo, kjer so v zlatih časih znali imeti tudi do 3000 obiskovalcev na dan, se jih denimo v torek, ko je vendarle posijalo malo sonca, kopalo le deset. Zaradi varnosti morajo vsakič, ko dežuje, bazen zapreti, upravnik športnega parka Dušan Videmšek pa je povedal, da tako slabega obiska v juliju ne pomni.
Tudi sicer imajo za seboj slabo sezono, je priznal in povedal, da normalno in po načrtih deluje Letni program športa Ljubljana. Nič bolje ni na ježiškem bazenu Laguna, kjer imajo po besedah direktorja Tomaža Lahajnerja letos kar 70-odstotni upad obiska. Priznal je, da bodo posledice slabega vremena velike, da pa bodo finančno analizo delali po zaključeni sezoni. Vendarle pa jih, v nasprotju z ostalimi bazeni, rešuje to, da bazenska dejavnost ni edina letoviška dejavnost, na Ježici namreč gosti lahko tako kampirajo kot bivajo v hotelu. A če je nad ljubljansko kotlino predolgo slabo vreme, tudi te goste predčasno odžene.
»Katastrofalna« pa letošnjo sezono opiše Tomi Martinjak z bazena Ilirija. V primerjavi z lansko sezono imajo za 60 odstotkov manj obiska, zaprti pa so bili več kot polovico letošnje sezone, ki se je začela 1. maja. Kaj to pomeni za prihodnost bazena, ki se vsako leto že tako ubada s finančnimi težavami, še ne vedo, upajo pa na boljši, predvsem bolj sončen avgust.
Kranj: izguba, dolgovi
Na letnem kopališču v Kranju se je obisk v primerjavi z lanskim skoraj prepolovil. Finančna realizacija je do danes 56-odstotna v primerjavi z junijem in julijem 2013, je povedal Branko Fartek, direktor Zavoda za šport Kranj, ki upravlja občinske športne objekte. Kljub temu pa večjih finančnih težav ne pričakujejo, saj bo zavod kot upravljavec letnega kopališča izpad prihodka od prodaje vstopnic pokrival z lastnimi prihodki na drugih športnih objektih.
Medtem ko se ostala slovenska kopališča utapljajo v rdečih številkah, so imeli v Kranju lani le 12.200 evrov izgube. Nastala je predvsem zaradi organizacije kvalifikacij za letošnje evropsko člansko prvenstvo v vaterpolu. Kvalifikacije je organizirala Vaterpolo zveza Slovenije, ki ni poravnala stroškov najema za priprave reprezentance in izvedbo kvalifikacijskih tekem na olimpijskem bazenu letnega kopališča.
Stroškov zaradi naložb letos v Kranju niso imeli, saj so opravili le redno vzdrževanje. Zadnja večja naložba je bila energetska sanacija pokritega olimpijskega bazena in tudi letnega kopališča pred dvema letoma s pomočjo švicarskega mehanizma.
Ravne: nižja kakovost
Na Ravnah na Koroškem imajo polovičen upad obiskovalcev v primerjavi z lani. To je za ravenski zavod za šport, kulturo, turizem in mladinske dejavnosti, ki je prejšnja leta ustvarjal izgubo, ob njegovi sanaciji pa je občina zahtevala dosledno izvajanje sanacijskega programa, pomemben izpad prihodkov.
»Že zimo smo imeli slabo, zdaj pa še poletje. Za normalno poslovanje bomo na vse načine poskušali poiskati rezerve kje drugje, morda bomo morali tudi znižati kakovost storitev in bo zato kakšen od športnih objektov slabše vzdrževan, a drugače ne gre,« je povedal vodja področja vzdrževanja in obratovanja v zavodu Zdravko Kotnik. Meni, da tudi če bi bil ves avgust za kopanje ugoden, to ne bi nadomestilo julijskega izpada, saj avgusta ustvarijo le od 20 do 25 odstotkov poletnega prihodka.
Ajdovščina: stavijo na otroke
Znajti se bodo morali tudi v Ajdovščini, kjer je upad prihodkov okoli 60-odstoten. »Izgubo bomo poskusili pokriti s trženjem drugih dejavnosti zavoda in kondicijskimi pripravami športnikov, ki jih pri nas izvajamo že nekaj časa. Tako hudo, da bi zaradi kislega in sprejemljivega vremena zaprli bazen, pa vendarle ni,« je zagotovil direktor Zavoda za šport Ajdovščina Uroš Pintar in s prstom pokazal na štiristo otrok, vključenih v njihove športne počitnice. Bazen bo tako odprt vse do konca avgusta, vanj pa so pred začetkom letošnje kopalne sezone vložili okoli 30.000 evrov.
Maribor: en dober vikend
Direktor javnega zavoda Športni objekti (ŠOM) Maribor Anton Knez je povedal, da je bil v sončnem tretjem koncu tedna julija obisk dober in po pričakovanjih, saj so skupaj našteli 3700 kopalcev, medtem ko so ob oblačnih dnevnih našteli le od sto do tristo osvežitve željnih meščanov. Obisk je bil v primerjavi z lanskim julijem za več kot polovico slabši, doslej so imeli le okrog 10.000 kopalcev. Izkupiček bi tako lahko bil po Knezovi oceni nižji za 20.000 do 30.000 evrov, s tem, da je ŠOM za zagon kopališča porabil 50.000 evrov.
