Tiskane izdaje
Slovenci so zaželena delovna sila v tujini, ker govorijo veliko jezikov, pravijo na evropskem portalu za zaposlitveno mobilnost Eures, na katerem podjetja iz Evrope oglašujejo sezonska dela. Gostinci s Cipra, Malte in iz Španije so si sezonske delavce zagotovili že marca. Na portalu prevladujejo v tem času ponudbe kmetijskih del, kot je pobiranje krompirja v Veliki Britaniji, Danski ali Italiji. Najpogosteje se za sezonsko delo v tujini odločajo študentje, ki jim večina ponudnikov uredi namestitev, včasih tudi hrano. Pogodbe, ki jih sklepajo, so začasne. ''Tiste, ki se odločijo za ta korak, že na začetku opozorimo, naj skrbno preberejo pogodbo, preden jo podpišejo, in se vnaprej seznanijo, kolikšen je natančen znesek, ki jim pripada, saj veljajo v državah različni sistemi izplačila,''svetujejo.
Nekoliko več težav zaradi znanja jezika imajo slovenski delodajalci pri zaposlovanju tujih sezonskih delavcev. Zlasti v turizmu, kjer potrebujejo poleti zaradi številnih turistov dodatne okrepitve; najdejo jih predvsem med študenti, so povedali v slovenskih turističnih podjetjih.
V Uniorju iz Zreč se delež zaposlenih v turističnem programu poleti poveča za približno deset odstotkov. Kolektivu se od junija do septembra pridruži od 40 do 50 novih sodelavcev, tudi dijaki in študenti, ki bi radi med počitnicami kaj zaslužili. Prav ti so v času sezonskega dela tudi najštevilnejši. Največje povpraševanje je po kuharjih, natakarjih, sobaricah, snažilkah, fizioterapevtih in medicinskih tehnikih. Ponavadi ta dela opravljajo štipendisti podjetja, otroci zaposelnih, po potrebi pa išče vodstvo nove moči tudi z oglasi v medijih. Največja težava, s katero se srečujejo, je pomanjkanje primernih kadrov, predvsem v gostinstvu.
Sezona traja od aprila do oktobra
Sezonskim delavcem zagotavlja vodstvo Uniorja tudi nastanitev, enako velja v Termah Čatež, ki zaposlenim omogočajo bivanje v kampu oziroma v apartmajskem naselju podjetja. ''Razmišljamo o naložbi za ureditev bivalnih prostorov za nastanitev sezonskih delavcev, tujcev in študentov.'' Tudi v Termah Čatež, kjer je zaposlenih 476 ljudi, nimajo dovolj manjka ustreznega kadra. Letos so zaposlili 20 sezonskih delavcev; potrebujejo predvsem pomoč pri strežbi in v kuhinji (iščejo kuharje in pomivalke posode), prav tako sobarice in snažilke. Za delovna mesta redarjev na bazenih, pomoči na blagajnah in na recepciji najemajo predvsem študente. ''Pomanjkljivost študentskega dela pa je ta, da so na voljo le julija in avgusta,'' so pojasnili v Termah Čatež, kjer potrebujejo nove moči od konca aprila do sredine oktobra, ko obratuje poletna termalna riviera. Največ sodelujejo s sezonskimi delavci, s katerimi že imajo dobre izkušnje. Po potrebi objavljajo razpise za delovna mesta, pomoč poiščejo tudi pri zavodu za zaposlovanje in študentskih servisih.
Še bolj se poleti poveča povpraševanje po delavcih na Primorskem. V podjetju Istrabenz Turizem je redno zaposlenih 520 ljudi, v poletni sezoni se število poveča do 600. »Najbolj pogosto iščemo sobarice, kozmetike in natakarje. O izboru sezonskega kadra odločajo izkušnje, prijaznost, sposobnost za ekipno delo, odnos do gostov in sodelavcev ... Pri nekaterih delovnih mestih je pomembno tudi znanje tujih jezikov,« so pojasnili v portoroškem podjetju, ki sezonske kadre pridobiva z oglaševanjem na spletnih portalih in v tiskanih medijih. Nekatera prosta delovna mesta zapolnijo z obvezno delovno prakso dijakov ali študentov. ''Najti ustrezen kader je vsako leto izziv,'' pravijo v podjetju Istrabenz Turizem.
Iz tiskane izdaje Dela.
