Najtransparentnejši posel stoletja

Že na prvi pogled se zdi, da Slovenija, odkar je zakorakala samostojnosti naproti, ni izvedla niti enega vojaškega nakupa, s katerim bi se lahko pohvalila pred svojimi davkoplačevalci, ki te nakupe financirajo.

Objavljeno
25. avgust 2009 22.17
Dejan Karba
Dejan Karba
V finančno neperspektivnih časih za državo je sicer vsebinsko pusto poročilo računskega sodišča dodobra razplamtelo negativne občutke mnogih glede osnov matematične logike nekaterih v zgodovini našega obrambnega sistema. O njihovem poštenju in pogajalski taktiki nima smisla izgubljati besed.

 

Že na prvi pogled se zdi, da Slovenija, odkar je zakorakala samostojnosti naproti, ni izvedla niti enega vojaškega nakupa, s katerim bi se lahko pohvalila pred svojimi davkoplačevalci, ki te nakupe financirajo. Če pa se izvedenim nakupom še malo bolj približamo, ugotovimo, da doslej opravljeni vojaški nakupi, popolnoma vsi po vrsti, kažejo na dvoje lastnosti onih, ki so se pod njihovo realizacijo podpisali: prvi so preračunljivo pohlepni, drugi naivni. Tako levica kot politična desnica nimata pravice za napake kriviti druga drugo: v vseh obdobjih so namreč ugotovitve podobne.

 

V časih vstopanja v zvezo Nato so bili slovenski militaristični apetiti zaznamovani z dobrikanjem organizaciji, ki je svojim članicam v obliki priporočil svetovala tako od izbire materialov do njihovega števila in človeških virov. To počne še zdaj in po priključitvi zvezi so naši politiki ta priporočila jemali pretirano. Tudi bataljonska izpopolnitev z osemkolesniki je sad tega. Nato je namreč jasno priporočal nekaj povsem drugega od tega, kar smo zaradi vajenosti dobrikanja naročili: preveč oklepnikov (poleg tega še 25 neopremljenih!) s preslabo storilnostjo.

 

Že prav, da je prejšnji minister za obrambo z javnim razpisom presekal utečeno maniro nabav orožja prejšnjih mandatov, ki so orožje kupovali po skrivnih domenah in s pismi o namerah, vendar si z razglašanjem, da je s tem sklenil »najtransparentnejši posel stoletja«, dela le medvedjo uslugo. Iz sebe nevede brije norca, tistim, ki so mu svetovali - o njihovi presoji je namreč stoodstotno prepričan -, pa le utira pot do institucij, ki se s strokovnostjo takšnih ljudi ukvarjajo. Računsko sodišče in protikorupcijska komisija sta se o početju zadnjih že izrekla; prva institucija je obrambnemu sistemu poslala ducat priporočil (to je pač vse, kar lahko stori), druga pa je primer predala tožilstvu.


Iz sredine tiskane izdaje Dela