Najučinkovitejše injekcije so sladki, alkoholni in cigaretni davek

Financiranje zdravstva: Ni najboljšega sistema. Poiskati je treba takšne rešitve, ki so najboljše za Slovenijo.

Objavljeno
11. september 2013 21.15
photos/roke
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – »Kriza je priložnost za spremembe, a le, če jih uvajamo modro in previdno. Če hočemo prehitro povečati učinkovitost, lahko sistem zlomimo,« je dejal na današnjem mednarodnem posvetu o financiranju zdravstva v Sloveniji Charles Normand.

Charles Normand, profesor iz Dublina in predsedujoči Evropskemu observatoriju za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je navedel, da v najdražjem zdravstvenem sistemu na svetu, ameriškem, kar 25 odstotkov za zdravstvo zbranega denarja ne pride do izvajalcev in torej ne do bolnikov. Vsekakor so učinkovitejši sistemi z enim plačnikom kot takšni z več plačniki, je dejal in tako povozil »vsezveličavno« idejo o nujno potrebni konkurenci v zdravstvenem zavarovalništvu.

Kot najuspešnejši zdravstveni sistem je omenil estonskega: bili so pripravljeni na krizo, saj so imeli prihranke iz boljših časov, s katerimi so blažili nižje prihodke v času krize, ki je niso zaznali niti sistem niti bolniki. Ves čas so počasi povečevali učinkovitost. Slabši zgled je za Normanda domača Irska, kjer se na krizo niso dobro odzvali. Uvedli so razne spremembe, tudi slabe. Ena takšnih je uvedba nizkih doplačil za zdravila in obiske zdravnikov (50 centov), ki je stala več, kot so z doplačili zbrali denarja. »Irska je hotela preveč radikalno reformo, njen učinek je enak ničli,« je dejal. In še nasvet: »Ni najboljšega sistema. Poiskati je treba takšne rešitve, ki so najboljše za vas.«

Najboljši posredni davki

Vprašanja, na katera so v okviru celodnevnega posveta poskušali odgovoriti tuji in domači strokovnjaki, so bila predvsem povezana z zbiranjem denarja in njegovim razporejanjem med izvajalce. V naši državi je razmerje med javnim in zasebnim denarjem v zdravstvu 75 : 25, kar je na ravni povprečja držav OECD. Skupaj gre za 2,75 milijarde evrov ali okoli osem odstotkov BDP, še približno odstotek BDP (350 milijonov) pa plačamo neposredno iz žepov.

»Če boste to razmerje povečali v korist zasebnega, bo šel sistem v drugo smer. Več ko je zasebnega, več je tveganj za neenakost in siromašenje,« je bila jasna Melitta Jakab iz urada WHO za Evropo. Zavzela se je bodisi za povečanje davka na plačno maso (prispevka) bodisi za povečanje sredstev iz splošnega proračuna, ki bi jih za namen zdravstva zbrali s posrednimi davki (na alkohol, cigarete, sladke pijače in jedi). Po drugi strani pa se je za ohranitev sedanjih zasebnih prostovoljnih zavarovanj zavzel Elias Mossialos iz londonske šole za ekonomijo in politologijo. »Razmisliti morate, kako bi ta sredstva pametneje uporabili,« je dejal in naštel nekaj možnosti.

Neposredno participacijo iz uporabnikovega žepa so odsvetovali vsi.