Največ ljudi skrbi, kdaj se bo epidemija končala

Ljubljana – Strah, kdaj se bo epidemija končala, predstavlja danes največjo težavo za večino ljudi, kaže panelna raziskava, ki jo je za Delo v minulem tednu izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana.

V raziskavi je na spletnem panelu Mediane sodelovalo 536 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Anketiranje je na reprezentativnem vzorcu potekalo 17. in 18. marca, torej pred sprejetjem odloka o začasni prepovedali gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih in površinah.



Splošno mnenje vprašanih tedaj je bilo, da ukrepi, ki so jih pristojni sprejeli za zajezitev in preprečitev širjenja epidemije koronavirusa, niso preveč strogi. Skoraj 58 odstotkov jih je dejalo, da so celo premalo strogi in da bi jih morali uvesti še več. Dve petini (39,4 odstotka) sta jih ocenili za ustrezne, le 2,5 odstotka pa jih je izrazilo mnenje, da so preveč strogi.

Posebno starejši se držijo doma

Na vprašanje, ali dosledno spoštujejo priporočila, da ostajajo doma, jih je pritrdilno odgovorilo več kot tri četrtine (76,3 odstotka). Najbolj se jih držijo starejši prebivalci – kar 96 odstotkov starejših od 65 let je dejalo, da ostajajo doma. Visok pa je tudi delež v starostni skupini od 18 do 24 let, kjer jih 91 odstotkov trdi, da upoštevajo omejitve.



Dobrih 21 odstotkov anketiranih ne more biti doma zaradi službenih obveznosti – med njimi pričakovano izstopa aktivna populacija. V starostni skupini od 35 do 54 let 39 odstotkov vprašanih ne more biti doma zaradi dela, ki ga opravljajo.
Skupno 2,6 odstotka vprašanih priporočil ne upošteva, ker se jim zdijo pretirana. Kar je zanimivo, pa je, da pri tem odgovoru navzgor odstopajo v starostni skupini od 55 do 64 let – med njimi jih sedem odstotkov ne vidi smisla v omejitvah gibanja.

Več kot polovica nima možnosti dela od doma

Anketarji so samo tiste sodelujoče v raziskavi, ki so zaposleni – teh je dobra polovica, natančneje 54 odstotkov – vprašali, ali v času ukrepov za zajezitev epidemije delajo od doma. Pritrdilno so odgovorili trije od desetih zaposlenih (28,5 odstotka), nekaj več kot polovica (55,1 odstotka) ne dela od doma, ker jim narava dela tega ne dopušča, dobri desetini (14,2 odstotka) pa delodajalec te možnosti ni dal.

Negotova prihodnost

V kriznih, doslej povsem neznanih razmerah, nas obremenjujejo številne skrbi. Kaj v trenutni situaciji posameznikom predstavlja največjo težavo, je zanimalo izvajalce raziskave, možnih pa je bilo več odgovorov.



Več kot polovico (54 odstotkov) najbolj skrbi, kdaj se bo epidemija končala, zelo razširjen pa je tudi strah pred okužbo rizičnih skupin (46,4 odstotka) in pred lastno okužbo (43,6 odstotka). Za tretjino (33,1 odstotka) je najhujši občutek nemoči, nekaj manj kot četrtino (23,3 odstotka) najbolj obremenjuje omejitev druženja z družino in prijatelji. Skoraj petina (19,5 odstotka) je posebej zaskrbljena zaradi izgube dohodka. Za desetino je velika težava, da se počutijo zaprti, nekaj manj (9,3 odstotka) pa jih skrbi, da ne morejo urejati zadev, ki so pomembne. Dobrih šest odstotkov se boji, da bodo izgubili zaposlitev.

Med različnimi skupinami ljudi je zaznati kar precejšnje razlike v odgovorih. Strah pred lastno okužbo je večji med tistimi ljudmi z osnovnošolsko izobrazbo (61 odstotkov) ter pri vprašanih v starostni skupini od 55 do 64 let (52 odstotkov). Pogosteje se počutijo zaprte najmlajši, v starostni skupini od 18 do 24 let je to zelo velik problem za 26 odstotkov vprašanih. Občutek nemoči je višji med ženskami (39 odstotkov). Precej pričakovano pa izguba dohodka veliko bolj skrbi zaposlene (31 odstotkov) kot druge skupine prebivalstva.