Največ razhajanja pri definiciji družine

Državni zbor bo danes začel razpravo o predlogu novega družinskega zakonika. Je družina skupnost moža, žene in otrok ali pa je v sodobnosti prišlo do pluralizacije družinskega življenja, kot kažejo sociološke raziskave?

Objavljeno
11. oktober 2009 22.12
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar
Ljubljana - Državni zbor bo danes začel razpravo o predlogu novega družinskega zakonika. Na javni predstavitvi, katere namen je pridobiti mnenja strokovne, pa tudi širše javnosti, je najti odgovore na naslednja vprašanja: ali predlog zakonika ustrezno ureja odločanje o zadevah za varstvo koristi otroka, ali je primerno rešeno vprašanje spremenjene definicije družine in zakonske zveze in ali predlog ustrezno ureja premoženjska razmerja med zakoncema. Pred razpravo smo zbrali nekaj odgovorov na ta vprašanja.

Aleš Primc, pobudnik referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo (leta 2001): »Organizacije istospolno usmerjenih hočejo otroke. Hočejo to, česar narava dvema moškima ali dvema ženskama ne daje. Otrok ni njihova pravica, ampak je dar, sad ljubezni med možem in ženo. Za svoj razvoj potrebuje moško in žensko vzgojno dimenzijo. Ta dejstva so v predlogu družinskega zakonika poteptana. Temelj spornega predloga družinskega zakonika naj bi bilo varstvo in zagotavljanje koristi otrok. Zato sprašujem ministra za delo, družino in socialne zadeve, ali meni, da očetje in matere v družinah ne delajo dovolj za koristi otrok in zato otrokom pošilja 'pomoč' v obliki istospolnih zvez. Kaj če bi raje namesto te 'nespodobne pomoči', ki jo odločno zavračamo, kot pristojni minister mladim omogočil, da se lahko čim prej zaposlijo in si ustvarijo družine. V enem stavku: Naš glas proti spornemu družinskemu zakoniku je glas za družino in za otrokove koristi.«

Dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci: »Komisija slovensko javnost poziva, da v času, ko smo na zadnjem mestu po številu sklenjenih zakonskih zvez v Evropski uniji in država s kritično demografsko sliko, premislimo o odnosu družbe in zakonodaje do temeljne družbene celice, to je družine kot skupnosti moža, žene in otrok. Klasična opredelitev družine je tista oblika skupnega življenja, ki jo je treba v novem družinskem zakoniku izrecno opredeliti. To utemeljujemo z dejstvom, da je zakonska zveza moškega in ženske med različnimi oblikami skupnega bivanja najbolj trdna oblika skupnega bivanja, ki (posvojenemu) otroku omogoča najbolj primerno okolje za njegov celostni, to je telesni, psihični in duhovni razvoj. Po mnenju različnih znanstvenih študij je v vseh drugih oblikah skupnega bivanja navzoča večja možnost za razpad skupnosti kot tudi večja verjetnost za različna tveganja pri psihofiziološkem razvoju in vzgoji otrok. Ključnega pomena je, da ministrstvo za delo v zakoniku ohrani vrednoto družine kot skupnosti moža, žene in otrok. Prav tako naj se odreče ideološki redefiniciji družine, za katero v času resnih ekonomskih, socialnih in delavskih problemov ni pravega razloga.«

Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije: »Ker otrok raste in nekega dne to ne bo več, je nujno hitro reševanje v vseh postopkih, ki se dotikajo družinske skupnosti, razvez, zaupanja otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, preživnin, pa tudi problematike otroka kot žrtve različnih kaznivih dejanj. Zato je pomembna hitrost postopkov, visoka strokovnost in specializiranost kadrov ter dosleden prenos odločitev na sodišča. Prav je, da centri za socialno delo v celoti prevzamejo mediacijo in svetovanje, podpiram tudi zagovorništvo kot nov institut. Prav tako je treba, ne le v kazenskih postopkih, ki so ultima ratio, ampak tudi v družinskem zakoniku, doseči prepoved telesnega kaznovanja otrok. Nasilje je namreč primitivno 'pogovarjanje' in otrok bo prej ali slej nanj odgovoril z medvrstniškim nasiljem, ko odraste, pa bo vzorce iz otroštva prenesel na svojo novo družino. Zato kot predsednica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, med katerimi so mnogi otroci, podpiram ureditev, ki jo na področju družinskega prava prinaša predlog zakonika.«

Dr. Roman Kuhar, Mirovni inštitut, Filozofska fakulteta v Ljubljani: »Veseli me, da je predlagatelj družinskega zakonika prisluhnil izsledkom socioloških raziskav, ki kažejo na pluralizacijo družinskega življenja v sodobnosti. Resnici na ljubo so ljudje tudi v preteklosti živeli v različnih oblikah družin, čeprav je bila nuklearna družina medijsko in politično najbolj izpostavljena, podrta in razumljena kot edina prava družina. Opredeljena je bila z biološkimi relacijami (krvno sorodstvo) in spolno binarnostjo (moški-ženska). Danes je seveda jasno, da ne biologija ne spol nista garancija za dobrobit otroka. Otrok namreč ob sebi potrebuje eno ali več odgovornih, ljubečih in skrbnih odraslih oseb, pri tem pa nista pomembna ne spol ne krvno sorodstvo. Definicija družine v novem zakoniku sledi tem ugotovitvam in se od biološkega determinizma premika k vprašanju starševske skrbi. Družino 'naredi' skrben odnos med partnerjema in skrben odnos do otroka. Predlagatelj zakona tu pravzaprav ni imel veliko manevrskega prostora: vsem otrokom je treba priznati enake pravice.«

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela