Tiskane izdaje
Ljubljana - Zakon o kvotnem sistemu, ki delodajalce zavezuje, da zaposlijo tudi invalide - delež se razlikuje po dejavnostih, zagotoviti pa ga morajo vsi, ki imajo najmanj dvajset delavcev -, je v dveh letih in pol, odkar ga država izvaja, obrodil sadove. Vsaj po podatkih sodeč. »Število zaposlenih invalidov se je od januarja 2006 do konca letošnjega junija povečalo za devet odstotkov. Letos imamo 5300 delodajalcev, ki zaposlujejo vsaj 20 ljudi, kar pomeni, da so zavezanci za zaposlovanje invalidov. Približno 46 odstotkov jih ne dosega predpisane kvote, 25 odstotkov jo izpolnjuje, 29 odstotkov pa presega,« s številkami ponazarja Maruška Erbežnik, direktorica Sklada RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Kljub temu je zaposlenost med invalidi še zmeraj majhna, predvsem zaradi nizke izobrazbe, ki ovira zlasti starejše. Med mlajšimi se izobrazbena raven postopoma dviga.
Število delodajalcev, ki dosegajo kvoto, se je od uvedbe tega sistema povečalo za 33 odstotkov. Za četrtino je naraslo število tistih, ki kvoto presegajo, delež tistih, ki je ne dosegajo in plačujejo v sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov, pa je ostal enak kot pred dvema letoma in pol. »Tudi delodajalci, ki z manj kot 20 zaposlenimi niso kvotni zavezanci, zaposlujejo invalide. Teh je bilo konec junija letos več kot 1800, ob uvedbi kvotnega sistema pa nekaj več kot 500,« pozitivne spremembe opisuje Maruška Erbežnik.
Uveljavljeni sistem delodajalcem omogoča tudi nadomestno izpolnjevanje kvotne obveznosti s poslovnim sodelovanjem z invalidskimi podjetji, kot je naročanje izdelkov ali storitev. »Konec leta 2006 je bilo tako zaposlenih 13.685 ljudi, med njimi 6441 invalidov. To je odlična priložnost za tiste s težjimi oblikami invalidnosti, saj imajo na odprtem trgu dela malo možnosti za zaposlitev,« meni Štefan Kušar z nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS).
Premagovanje fizičnih ovir s tehnološkim napredkom
Na zaposljivost invalidov vplivajo predvsem izobrazba, starost in motivacija ter posledice invalidnosti. Najteže zaposljivi so duševno bolni in duševno prizadeti, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, na splošno pa težko najdejo delo invalidi brez ustrezne izobrazbe. »Izobrazbena struktura invalidov je nižja od drugih zaposlenih. Največ je starejših od 40 let, za katere je značilna nižja izobrazba od mlajših rodov. Invalidnost je lahko tudi posledica poškodb pri delih, ki jih že sicer opravljajo delavci z nižjo izobrazbo. Vendar se z izboljševanjem pogojev v šolstvu povečuje število invalidov, ki imajo višjo izobrazbo,« pravijo na NSIOS.
Med invalidi so v povprečju bolj izobraženi slepi in slabovidni, zato je z zagotavljanjem ustreznih tehničnih pripomočkov njihovo zaposlovanje praviloma uspešno, še ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. »Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij ustvarja številna delovna mesta, pri katerih so fizične sposobnosti delavca manj pomembne, zato so lahko pri nekaterih delih fizično ovirani delavci enako uspešni kot zdravi ljudje,« opozarja Kušar. Največ invalidov je zaposlenih v predelovalnih dejavnostih.
Kot še poudarja Kušar, lahko invalidi opravljajo različna dela, če jim delodajalci ustrezno prilagodijo delovna mesta. Vendar ti pogosto niso dovolj seznanjeni z njihovimi delovnimi zmožnostmi, zato jim že vnaprej pripisujejo manjšo storilnost, večjo bolniško odsotnost, bojijo pa se tudi zapletov in stroškov, ki nastanejo zaradi morebitnih prilagoditev delovnega okolja ali organizacije dela. Pogosto se s kandidati za zaposlitev osebno ne srečajo, zato o zaposlovanju invalidov niti ne razmišljajo.
Letos v skladu osem milijonov evrov
Če podjetja vendarle ne zaposlijo zahtevanega števila invalidov, morajo vsak mesec v sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov plačati 70 odstotkov minimalne plače za vsakega manjkajočega invalida. »Ta denar lahko sklad porabi samo za namene zaposlovanja invalidov. V prvi polovici letošnjega leta je pridobil približno osem milijonov evrov, ki jih je porabil za denarne spodbude delodajalcem pri zaposlovanju invalidov, kot so nagrade za preseganje kvote, subvencije dela plač zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih, sofinanciranje delodajalcev ob zaposlitvi brezposelnega invalida ...« pojasnjuje direktorica sklada.
Sklad vsak mesec nadzira plačila prispevkov delodajalcev in izvaja izterjave. Namreč: tudi po dveh letih in pol po uvedbi kvotnega sistema vsi še vedno ne poznajo zakona, čeprav vsa nova podjetja pisno obvestijo in opozorijo, da so postali zavezanci za zaposlitev invalidov in da morajo izpolniti kvoto. »Če primerjamo pričakovana vplačila v sklad s prejetimi, ugotovimo, da bomo morali s posredovanjem davčne uprave izterjati približno 15 odstotkov vplačil, ki se nanašajo tudi na neporavnane obveznosti iz preteklosti, vse od leta 2006,« na neizpolnjene dolžnosti nekaterih delodajalcev opozarja Maruška Erbežnik.
Iz tiskanega Dela.
