Tiskane izdaje
PIRAN – Očitno niso samo turisti tisti, ki se te dni veselo namakajo v našem morju, saj so po navedbah Društva za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev Morigenos v soboto dopoldne pri Trstu opazili dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus), vsaj enega od njiju pa so v poznih popoldanskih urah opazili med Izolo in Piranom, nedaleč od obale, zvečer pa tudi v Piranskem zalivu.
Na poti domov
Spomnimo, kit nas je nazadnje obiskal marca 2009; bil je kit grbavec (Megaptera novaeangliae), ki je po dobrem mesecu razveseljevanja Slovencev srečno našel pot v svoje morje. Šlo je za zelo redek dogodek, saj so to vrsto kita šele drugič opazili v Jadranu in 14. v Sredozemlju.
Kot kaže, se brazdasta kita minuli teden nista tako dolgo zadrževala pri nas, saj po navedbah predsednika Morigenosa Tilna Genova o njiju pozneje niso dobili nobenih novih novic, tako da predvidevajo, da sta se napotila tja, od koder sta prišla. Kljub temu pa Genov prosi, da zaradi čim boljšega spremljanja prisotnosti kitov pri nas morebitna opažanja obeh živali čim prej sporočite društvu Morigenos na telefonsko številko 031 77 10 77.
Nekoč pogosta, danes ogrožena vrsta
V Tržaškem zalivu pa imamo te dni še enega nenavadnega obiskovalca. To je navadni delfin (Delphinus delphis), ki ga raziskovalci društva Morigenos v sodelovanju z biologi morskega rezervata Miramare spremljajo že dobro leto. Ta vrsta je bila nekoč v Jadranskem morju ena najbolj razširjenih, danes pa je ni več in je obravnavana kot regionalno izumrla. Zakaj je priplaval tako daleč in ostal tukaj, za zdaj ostaja skrivnost. Pri nas živi okoli 100 delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki je edina stalna vrsta delfina pri nas. »Junija lani smo prejeli obvestilo o dveh delfinih neznane vrste nedaleč od pristanišča Monfalcone (Tržič). Tam smo kmalu res našli dva delfina, mamo in mladiča, ter ugotovili, da gre za navadna delfina, za vrsto, ki je v Jadranskem morju postala izjemno redka,« je povedal Genov.
Dolga pot
Samica je bila videti zdrava, mladič pa je kazal znake zdravstvenih težav. Fotografije hrbtne plavuti samice so za identifikacijo posredovali kolegom z inštituta Tetis v Grčiji, kjer so ugotovili, da je bila samica pri njih že opažena.
»To pomeni, da je do nas preplavala vsaj 1000 kilometrov, kar je doslej najdaljša zabeležena pot navadnega delfina. Mama in mladič sta bila v omenjenem pristanišču do februarja letos, ko je mladiček izginil, samica pa je kmalu potem zapustila pristanišče. Od takrat jo občasno srečujemo na različnih drugih lokacijah v Tržaškem zalivu. Videti je zdrava in pogosto zelo razposajena,« je Genov vesel njenega bivanja pri nas.
Ne iščite njegove družbe
Ob tem pa v Morigenosu opozarjajo, da je za delfinko v tem trenutku zelo pomembno, da je ljudje ne nadlegujejo in z njo ne poskušajo vzpostaviti kakršnega koli stika. »Če slučajno postane tako imenovan socialni delfin, ki bo iskal družbo človeka, utegne biti to dolgoročno nevarno tako zanjo kot tudi za ljudi,« opozarja Genov. Če želite o delfinih in kitih v našem morju izvedeti kaj več, vas Morigenos to nedeljo vabi na piranski Tartinijev trg, kjer bodo ob svoji 10-letnici pripravili celodnevno prireditev z naslovom Moji, tvoji, naši delfini.
