Tiskane izdaje
Nenavadna igra naključij, ki je v kratkem časovnem razmiku spremljala uvedbo dveh novih cepljenj v Sloveniji, je zelo sporočilna, morda celo usodna. Pri cepljenju proti spolno prenosljivim okužbam s humanim papiloma virusom (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu in genitalne bradavice - to je z letošnjim šolskim letom postalo brezplačno za šestošolke -, je zanimanje slovenskih staršev za tovrstno (prostovoljno) zaščito izrazito upadlo po nedavni novici o smrti 14-letne britanske deklice. Podatek, ki je nemudoma obkrožil svet, je sprožil ugibanja o morebitni povezanosti z učinkovanjem cepiva.
Po drugi strani je že od aprila svetovna pozornost usmerjena v neverjetno pospešen pandemski razmah nove gripe. V tem tednu se je pri nas začelo cepljenje, ki je za zdaj »omejeno« na bolnike s kroničnimi boleznimi ter oslabljenim imunskim sistemom, vendar velikega zanimanja za storitev, za katero je treba plačati sedem evrov, strošek cepiva pa plača država, ni bilo. Zadeva se je komaj predstavljivo spremenila le dan po začetku cepljenja, ko se je po doslej (uradno) prvem težkem prebolevanju nove gripe pri nas zgodil prvi smrtni primer, medtem ko je po svetu doslej zaradi zapletov pri prebolevanju pandemske gripe umrlo že približno 6000 ljudi.
Gre za dve cepljenji, pomembni, nujni in priporočljivi; pri obeh epidemiologi jamčijo za varnost in kakovost cepiva. Zanimivo in razmisleka vredno pa je dejstvo, da je očitno tudi pri cepljenjih, ki dobesedno rešujejo življenja, odzivnost na ponujeno možnost odvisna od - naključij. Proti novi gripi bi se zdaj ljudje radi cepili, kličejo v tako imenovane cepilne centre, ki delujejo v sklopu zdravstvenih domov ali zavodov za zdravstveno varstvo, tam pa naletijo bodisi na prezasedene linije bodisi na obvestilo, da bo s cepljenjem treba še počakati. Vendar so (za zdaj) pripravljeni počakati in dočakati cepljenje, tudi zaradi nenehnega ponavljanja zagotovil o tehtnosti in številnih koristih takšne odločitve.
Drugače je pri cepljenju proti HPV. Čeprav se je po smrti, ki je nastopila tik po cepljenju proti HPV, pokazalo, da je imela deklica redko obliko zelo malignega tumorja prsne stene, ki se je na široko vraščal v srce in pljuča. A v ozračju, prežetem s skrbjo zaradi morebitnih nepoznanih stranskih učinkov cepiva, je ta podatek ostal bolj ali manj spregledan. Starši šestošolk, ki so jih zdravstveni delavci - marsikje in marsikdaj zagotovo ne dovolj celovito - seznanili s koristmi zaščite pred rakom materničnega vratu, so drug za drugim začeli odpovedovati cepljenja. In to kljub temu, da naj bi bila po zdajšnjih podatkih po cepljenju pred to boleznijo (najpogostejši rak med Slovenkami do 34. leta starosti) zaščitena vsaka peta ženska ...
Je strah pred okužbo, za katero ni zdravila, manjši od upanja, ki ga daje prvo cepivo proti raku? Težko verjetno. Tako pri novi gripi kot pri HPV se je pogled na tovrstno preventivo spremenil v trenutku, ko bi morala dejstva dobiti večjo težo od naključij.
