Tiskane izdaje
Ljubljana – Stanovanjske nepremičnine so se v zadnjem četrtletju lani glede na prejšnji kvartal podražile za 3,7 odstotka, na letni ravni pa so cene poskočile celo za desetino, pri čemer je bilo trgovanje izjemno živahno: lastnika je zamenjalo rekordno število stanovanj in hiš. Na povišanje cen stanovanj in najemnin je poleg pomanjkanja ponudbe vplivalo tudi drobljenje gospodinjstev.
Stanovanjska politika je v Sloveniji ena najbolj zanemarjenih, komentira Anja Planišček z ljubljanske fakultete za arhitekturo. Po osamosvojitvi, ko je bila lastna nepremičnina za marsikoga še nekaj samoumevnega, je gradnja stanovanj bistveno upadla. Medtem ko so jih v osemdesetih letih zgradili tudi 14.000 na leto, so jih pred tremi leti nekaj več kot 2300. Na povišanje cen in najemnin je po besedah Anje Planišček poleg zmanjšanja gradnje stanovanj vplivalo tudi drobljenje gospodinjstev. Število stanovanj za dolgoročni najem se v zadnjih letih zmanjšuje tudi zaradi najema prek spletnih platform, kot sta airbnb in booking.
Cene rabljenih stanovanj rastejo od začetka leta 2016
Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin rastejo od začetka leta 2016. Ob visokem povpraševanju – zaradi skromne ponudbe novih objektov – so se v zadnjem kvartalu lani podražile za 2,8 odstotka. Opravljenih je bilo 2574 transakcij. Za rabljena stanovanja v Ljubljani so kupci v povprečju odšteli le 2,2 odstotka več, medtem ko so cene tovrstnih nepremičnin v preostali Sloveniji lovile prej prebujene ljubljanske trende rasti; tokrat so se povišale za 3,9 odstotka. Po rabljenih hišah je bilo proti koncu lanskega leta po padcu v tretjem kvartalu spet več povpraševanja, cene so zrasle za dva odstotka.
K skupnemu dvigu cen so največ pripomogle cene novih stanovanjskih nepremičnin, torej stanovanj in hiš. Oboje se je v zadnjem četrtletju lani glede na prejšnje četrtletje podražilo za neverjetnih 9,4 odstotka, samo stanovanja pa še za malenkost več (za 9,5 odstotka). Prodanih je bilo 105 novih stanovanj. Novih hiš so v omenjenem obdobju prodali le peščico, a so dosegli v povprečju 8,5 odstotka višje cene kot v tretjem četrtletju 2017.
Slika dogajanja na trgu je tem bolj realna, kolikor več je v mozaik vgrajenih kamenčkov. V celotnem letu je bilo opravljenih rekordno malo poslov z novimi stanovanjskimi nepremičninami (632), prodanih pa je bilo toliko več rabljenih stanovanj in hiš. Vseh kupo-prodaj je bilo 10.788, kar je največ doslej, opažajo statistiki.
Če upoštevamo vse vrste stanovanjskih nepremičnin, iz transakcij izluščimo povprečno desetodstotno letno podražitev. V tem so največji cenovni skok doživeli nove družinske hiše (za 15,7 odstotka) in rabljena stanovanja (14,8 odstotka). Nadpovprečno so se podražila nova stanovanja, malo pod povprečjem pa rabljena zunaj Ljubljane (za 11,5 oziroma 9,8 odstotka).
Dolga vrsta za neprofitno stanovanje
Ker je nakup stanovanja čedalje bolj privilegij premožnejših, so stiske večine čedalje hujše. Ponudba neprofitnih stanovanj ni zadostna. Za socialno ogrožene posameznike je na primer v ljubljanski občini na voljo 4180 stanovanj z neprofitno najemnino, potrebovali pa bi jih vsaj še enkrat toliko, ocenjujejo v Javnem stanovanjskem skladu MOL. Povpraševanje po njih je na zadnjem javnem razpisu presegalo ponudbo za več kot desetkrat; prispelo je 3129 vlog, uspešnih je bilo 278 prijavljenih.
Medtem ko v Sloveniji stanovanjskemu področju namenjajo 0,04 odstotka javnih sredstev, evropske države namenjajo 0,5 odstotka javnih izdatkov za stanovanjsko gradnjo in 0,4 za subvencioniranje bivanja, izpostavlja Anja Planišček. Probleme je državni zbor poskušal rešiti s sprejetjem resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025. Njeni ključni cilji so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost stanovanj in višja kakovost nepremičnin. Trenutno izvajajo dva pilotna projekta, ki sta predvidena v akcijskem načrtu: prvi je bil izveden lani, ko je sklad zagotovil 13 stanovanj za mlade, drugi pa je pridobitev zemljišča na Gerbičevi v Ljubljani, kjer bodo v prihodnjih letih pripravili prve skupnostne bivalne enote za mlade.
Nedostopno lastništvo in visoke tržne najemnine otežujejo osamosvojitev mladih, ugotavlja Anja Planišček. Mladi v Sloveniji se iz skupnega gospodinjstva s starši v povprečju izselijo pri 28,2 leta, kar je dve leti kasneje, kot velja za evropsko povprečje, kažejo lanski podatki Eurostata. Okoli polovica mladih do 35. leta stanovanjskega problema ne reši.
Cene vse višje, najem pa negotov
Vprašanje, kako v Sloveniji do strehe nad glavo, postaja vse teže rešljivo. Država, ki bi morala vzpostaviti pogoje za primerno stanovanjsko preskrbo, slabo opravlja svojo vlogo.
V času nestabilnih zaposlitev, velike mobilnosti in staranja prebivalstva lastništvo ni več najprimernejša oblika stanovanjske preskrbe. Razviti bi bilo treba najemni trg, predvsem pa zelo povečati fond javnih najemnih stanovanj, ki bodo zaradi sprejemljive stroškovne najemnine primerna za najširši krog prebivalstva. Anja Planišček z ljubljanske fakultete za arhitekturo meni, da je ena od rešitev kombinacija najema s postopnim odkupom. Za gradnjo in obnovo stanovanj bi morali nameniti več javnih sredstev. Vir financiranja bi moral biti urejen sistemsko, dodaja direktor ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink. Treba pa je sprejeti tudi ustrezno zakonodajo, ki bi po njegovem mnenju morala uzakoniti stroškovno najemnino in stanovanjski dodatek.
Stanovanjsko preskrbo bi lahko spodbudili z razvojem zadrug. Tudi odhajajoča vlada se je v koalicijski pogodbi zavzela za ustanovitev zadrug, ki po zgledu Švice in Nemčije z javnimi sredstvi predvidevajo bivanje ljudi vseh starosti za stroškovno najemnino. »Zadruge združujejo stabilnost in varnost lastništva, dokler se stanovalci ravnajo po zadružnih pravilih,« razlaga Maša Hawlina iz Zadrugatorja, stanovanjske zadruge, ki je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor pripravljala pilotni projekt. Začetek njegove gradnje na Rakovi Jelši v Ljubljani so večkrat preložili, zdaj pa je na dveh lokacijah od treh predvidena za naslednje leto, napovedujejo v stanovanjskem skladu mestne občine, v katerem so prevzeli izvedbo projekta.
