Nakupovalne mrzlice slovenski muzeji ne poznajo

Ljubljana – Sprehoda po muzejskih trgovinah v Ljubljani ne začnite v Narodnem muzeju, kjer namesto trgovine v kotu ob vhodu levo najdete le prodajni pult. Na desno je zaprta steklena vitrina z izdelki, med katerimi so tudi takšni, ki bi jih obiskovalec z veseljem vzel v roke in si jih podrobneje ogledal.

Osrednji slovenski muzej, krovna muzejska institucija na reprezentančni lokaciji v centru mesta obiskovalcem še vedno ne nudi ustrezne muzejske trgovine. V novih prostorih na Metelkovi Narodni muzej Slovenije sicer premore trgovino v posebnem prostoru, vendar bi vsaj takšno, ki bi imela tudi razkošnejšo ponudbo izdelkov, potrebovali na svoji osrednji lokaciji v središču mesta. Danes muzeji niso več samo hrami muz, ljudje si v njih predmete ne le ogledujejo, temveč tam ustvarjajo, se izobražujejo in tudi kupujejo. Muzejska trgovina je dodana vrednost muzeju.

Muzealci že vrsto let dejavno širijo ideje o muzejskih trgovinah kot pomembnem in nepogrešljivem povezovalnem členu med muzeji in obiskovalci. Kljub temu pa lahko prijazne in dobro založene muzejske trgovine pri nas naštejemo na prste ene roke. Vzrokov za to je več, pravi Janja Rebolj iz MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljane): »Muzejska trgovina je zahteven projekt, njen obstoj in delovanje sta brez tržnika in dodatnih sredstev pod vprašajem.« Pri njih se, dodaja, z delovanjem muzejske trgovine običajno ukvarjajo strokovni sodelavci muzeja. »Za zdaj so muzejske trgovine le higieniki, ne pa motivatorji, kar pomeni, da jih imamo muzeji predvsem zaradi skrbi za obiskovalce, saj želimo zadovoljiti njihove potrebe in promovirati muzejske zbirke.«

V Mestnem muzeju Ljubljana so oblikovali celovit izbor umetniških in uporabnih prodajnih izdelkov, ki so namenjeni vsem, ki cenijo lepoto vsakdanjega življenja. Njihova muzejska trgovina ni le prodajni prostor, temveč tudi svojevrstna izkušnja z ljubljansko zgodovino in muzejskimi predmeti z zgodbo. V muzejski trgovini ponujajo široko izbiro replik rimskega nakita, antičnega in srednjeveškega stekla, galanterijo iz papirja z motivi iz muzejskih zbirk, praktične predmete za dom in delovno okolje.

Del načrtovane dejavnosti

Vendar Janja Rebolj poudarja, da je slovenski trg tako majhen, da se investicija v ponudbo muzejske trgovine ne izplača. Obisk muzeja bi moral biti šestkrat večji, da bi tudi trgovina poslovala z dobičkom. Tolikšnega obiska pa muzejska zgradba niti ne bi prenesla. V trgovini vedno predstavijo aktualije, torej predmete, ki jih postavijo na police ob novih razstavah. Najbolje se prodajajo katalogi, medtem ko replike ali kvalitetnejši umetniški izdelki ostajajo na trgovinskih policah. Posamezniki in skupine še najraje kupujejo izdelke, ki stanejo od enega do pet evrov, med katerimi najdemo magnetke in druge cenene izdelke, ki so največkrat kičasti in nekvalitetni. V trgovini MGML na teden prodajo v povprečju za 500 evrov izdelkov. S tem denarjem pokrijejo stroške in plačajo delo študentom, ki prodajajo. Trgovina je strošek, ne vir zaslužka, je prepričana Reboljeva.

Od prodajalcev v trgovinah smo izvedeli, da tudi turisti niso več tako dobri kupci, kot so bili še pred leti.

Med lepšimi muzejskimi trgovinami je trgovina Slovenskega etnografskega muzeja. Posebnost muzejske trgovine SEM je njena oprema, ki je bila izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnik konec 30. let prejšnjega stoletja za prodajalno Lectarija v središču Ljubljane. Zanimivo ponudbo imajo tudi v nekaterih muzejih po Sloveniji, v Celju, Novem mestu, Mariboru, na Ptuju, v Idriji ...

Muzejska trgovina ni le prostor oziroma prodajalna različnih artiklov, temveč je praviloma skrbno načrtovana dejavnost muzeja, ki se v vseh pogledih povezuje z njegovo programsko politiko, ki – ne nazadnje – tudi prek nakupa muzejskih izdelkov doseže najširši krog obiskovalcev. Muzejska trgovina je ena izmed pomembnejših promocijskih dejavnosti muzeja in po svojem poslanstvu dopolnjuje in nadgrajuje druge dejavnosti v muzeju. Osnova njenemu delovanju so inovativnost, kreativnost in izvirnost ter vpetost v pravila muzejskega kodeksa.

Vsak muzej (gre za državne in pooblaščene muzeje, ki so v celoti ali večjem delu financirani iz državnega proračuna) ima svojo trgovino ali vsaj recepcijo, v kateri so na prodaj publikacije, replike in spominki, nam je zagotovila Marija Brus z ministrstva za kulturo. Nekateri muzeji imajo muzejsko trgovino organizirano kot poseben prostor s širšo ponudbo, ki vključuje izdelke oblikovanja ali lokalnih obrti. Vse več muzejev širi ponudbo v svojih trgovinah. Izdelki so tematsko povezani z zbirkami, ki jih hrani muzej, in okoljem, v katerem deluje. Običajno je v ponudbi tudi nabor izdelkov in publikacij za otroke.

Ministrstvo sledi trendom in potrebam muzejev in njihovih obiskovalcev. Muzejske trgovine so že dolgo stalnica v muzejih, ki na prodajnem mestu vztrajno širijo ponudbo publikacij in izdelkov. Podpirajo organiziranje trgovin kot investicijski ali programski strošek v povezavi s popularizacijo posameznih vsebin, je povedala Brusova. Prihodek iz prodaje je kot popularizacija kulturne dediščine prihodek iz izvajanja državne javne službe, ki ga muzej lahko investira v širitev programa.

Rokodelski center v Ribnici

V manjših muzejih so novo nastajajoče trgovine, ki jih je vredno omeniti, med drugimi muzejska trgovina v Rokodelskem centru v Ribnici, ki ima zavidanja vreden prihodek, je povedala dr. Marjeta Mikuž, muzejska svetnica iz službe za premično dediščino in muzeje v Narodnem muzeju Slovenije. Rokodelski center Ribnica pod svojim okriljem združuje tri že uveljavljene dejavnosti: muzej, galerijo in trgovino ter rokodelstvo, novo dejavnost, ki prav tako izvira iz ribniške tradicije. Ponudba zavoda je zato bogata in raznovrstna, primerna za različne ciljne skupine. Muzejska trgovina je z dobrim izborom izdelkov in premišljeno vsebino, ki te jih spremlja, lahko konkurenčna na trgu in zanimiva za širok krog potencialnih kupcev, ker jim zagotavlja verodostojnost in kakovost ponujenega. In vendar je muzej v tem centru nekako zaspal. Obiskovalci namreč pridejo v trgovino, muzeja pa ne obiščejo.

Muzejska trgovina Gams

Ministrstvo za kulturo je pred tremi leti objavilo razpis za opravljanje dejavnosti muzejske trgovine Gams (Galerije in muzeji Slovenije), ki bi bila locirana na Metelkovi ulici 2 B v Ljubljani. Dejavnosti bi bila prodaja inovativnih in ličnih spominkov in replik, ki jih ponujajo muzeji in galerije v Sloveniji, publikacij muzejev, galerij in drugih založnikov ter manjših oblikovalskih izdelkov za osebno ali splošno rabo. Realizacijo ideje o skupni muzejski trgovini je zavrl rebalans proračuna, pojasnjujejo na ministrstvu. Takšna trgovina je namreč za zagon potrebovala večji investicijski vložek, ki ga po rebalansu ni bilo več mogoče zagotoviti.

Muzejske trgovine po svetu

Slovenske muzeje težko primerjamo z muzeji tipa MoMA v New Yorku, Tate v Londonu, Louvre v Parizu in druge. Primerljive niso niti številke obiska ali prostorske kapacitete, vrednost zbirk, tudi ne muzejske trgovine, ki so v omenjenih muzejih prvovrstne izložbe vrhunskih replik, dražjih in cenejših izdelkov za vse in vsakogar. Dogaja se, da nekateri obiskovalci obiščejo le trgovino, za muzejske dvorane pa jim zmanjka tako volje kot časa. V trgovini morda kupijo katalog aktualne razstave in ga doma v miru prelistajo. Mimogrede skočijo še na muzejevo spletno stran in so rešeni dolgotrajnega pohajkovanja po muzeju.

Še več. Danes še v trgovino ni treba, saj lahko po spletu naročiš celo vrsto izdelkov, ki jih ponujajo. Ta hip se na spletni strani MoME najprej pojavi aktualno vabilo k nakupu šolskih izdelkov (torbice, zvezki ...). Še namig: če postanete član muzeja, imate popust pri nakupu izdelkov.