Tiskane izdaje
V številnih državah ne cepijo dovolj otrok proti tej zelo nalezljivi bolezni, poroča skupina raziskovalcev z državnega danskega inštituta za cepljenje v Københavnu. Raziskovalci so ocenili podatke iz 27 držav EU ter Hrvaške, Islandije, Norveške, Švice in Turčije. Te države so v dveh letih (2006 in 2007) zaznale skupaj 12.132 primerov ošpic, kar 85 odstotkov od njih v Romuniji, Nemčiji, Britaniji, Italiji in Švici. Sedem bolnikov je umrlo.
Ošpice povzroča nalezljiv virus, ki vstopi v telo skozi sluznico nosno-žrelnega prostora in verjetno tudi skozi očesno veznico preko okuženih rok. Bolezen se prenaša z drobnimi kapljicami, neposredno ali posredno. Osebe z akutno okužbo brez znakov bolezni so malo kužne oziroma sploh niso. Bolnik je kužen nekaj dni pred pojavom izpuščajev ter šest dni po njem. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. Zapleti pri ošpicah so pogosti zaradi bakterijskih okužb; virus ošpic lahko prizadene tudi osrednje živčevje. Kot vzrok za večina smrtnih primerov navajajo pljučnice, drisko in encefalitis po ošpicah. Pri nosečnicah lahko okužba z ošpicami povzroči prezgodnji porod, splav ali mrtvorojenega otroka.
Bolezen preprečimo s cepljenjem majhnih otrok. Nekateri otroci pa niso cepljeni, ker njihovi starši za to nimajo možnosti ali pa so prepričani, da otrok ni treba cepiti. Tudi v Nemčiji se je taka miselnost precej razširila. Leta 2006 je, denimo, v zahodnem delu države prišlo do epidemije ošpic s stotinami okuženih.
Izkoreniniti do leta 2010
Širjenje ošpic v zadnjem času ogroža cilj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da bi do leta 2010 izkoreninili to bolezen. To bi bilo mogoče, če bi dvakrat cepili najmanj 95 odstotkov vseh otrok do konca drugega leta starosti. V Nemčiji pa je, kakor poroča Der Spiegel, precepljenost dveletnih otrok v obdobju od leta 1996 do 2003 nihala okoli 70 odstotkov. Odtlej se je položaj sicer izboljšal, vendar za izkoreninjenje ošpic še daleč ne dovolj. Kakor poroča The Lancet, je tudi Švica v obdobju od leta 1991 do 2000 dosegla komaj 82-odstotno stopnjo precepljenosti. Nasprotno pa Finska vse od leta 1995 presega 95 odstotkov cepljenih otrok.
Število smrti zaradi ošpic se je v zadnjih letih po svetu zmanjšalo za 60 odstotkov. S svetovno kampanjo cepljenja so od 1999 do 2005 rešili 7,5 milijonov otrok. Cepili so več kot 360 milijonov otrok, starih od devet mesecev do 15 let. V Afriki se je število smrti zaradi ošpic zmanjšalo celo za 75 odstotkov. Kljub učinkovitemu, varnemu in poceni cepivu, ki je na trgu že štiri desetletja, pa so ošpice tudi na začetku tisočletja eden od glavnih vzrokov smrti pri otrocih, zlasti majhnih, po vsem svetu.
Po mnenju strokovnjakov najnovejša epidemija še ni dosegla vrhunca. Razlagajo, da število primerov narašča počasi zato, ker število cepljenih epidemijo sicer upočasnjuje, a ne zadostuje, da bi jo ustavilo.
