Namesto fiktivnega študija zavod za zaposlovanje?

Ljubljana - Nedavno objavljena domneva Skupnosti višjih strokovnih šol, da je v študijske programe fiktivno vpisana vsaj tretjina študentov, je sprožila tudi napovedi o omejitvi in obdavčitvi študentskega dela. To je po mnenju nekaterih ravnateljev višjih šol eden ključnih razlogov za številne navidezne vpise in umetno podaljševanje študija, zlasti pri tistih študentih, ki ne morejo najti redne zaposlitve. A ker so od statusa študenta odvisne tudi druge pravice, ki mladim omogočajo dokončanje študija, se je te problematike treba lotiti previdno in celovito, poudarjajo v ključnih državnih ustanovah.

Velik del - po nekaterih domnevah v povprečju kar polovica, ponekod pa tudi dve tretjini in več - študentov prvih letnikov višjih strokovnih šol je namreč vpisanih zgolj zaradi statusa. Vsako leto je menda tako v višje- in visokošolski študij fiktivno vpisanih najmanj 30.000 študentov. Zdaj je mogoče status, kot kaže, povsem zakonito podaljševati več let, saj nad vpisi ni zadostnega nadzora. Študent, ki je že izrabil možnost ponavljanja letnika, se lahko evidenčno vpiše na svojo fakulteto in tam naprej opravlja izpite, za katere mora plačati. Hkrati se lahko fiktivno (dvakrat zapored) vpiše na katero od višjih strokovnih šol. Razpisanih mest je namreč tam vedno več od števila »resnih« študentov, pojasnjuje Zdenka Steblovnik Župan, predsednica Skupnosti višjih strokovnih šol in ravnateljica Višje strokovne šole, Lesarske šole Maribor. V številnih programih višjih strokovnih šol je tako v začetku septembra zasedenih le peščica razpisanih mest, oktobra, po koncu zadnjih izpitnih rokov na fakultetah, pa so zapolnjeni do zadnjega kotička. Seveda gre proces tudi v obratno smer - študent, ki izčrpa vse možnosti na višji stopnji, se fiktivno vpiše na katerega od visokošolskih programov.

Kmalu enotna vpisna evidenca?

Eden od prvih ukrepov za zmanjšanje fiktivnih vpisov bo skupna evidenca višjih in visokih šol, ki naj bi jo uvedli že v kratkem. Brez tega v prijavni službi višjih strokovnih šol, teh je v Sloveniji približno 60, nimajo uradnega podatka o fiktivnih vpisih. Število teh študentov lahko ocenijo po udeležbi pri vajah ali številu diplomantov na koncu študija, pojasnjuje Zdenka Steblovnik Župan.

»Fiktivno vpisovanje je zagotovo povezano s socialnim položajem mladih, saj jim status rednega študenta prinaša pravice, kot so morebitne pokojnine po družinskem članu, otroški dodatki, štipendije, bivanje v študentskem domu, lahko delajo prek študentskih servisov. Včasih fiktivni vpis niti ni povezan s tem, da si ne morejo najti zaposlitve. Na šolah, po katerih študenti zlahka dobijo službe, vendar so te slabo plačane, nekateri po opravljenih izpitih zavlačujejo z diplomo, pridobijo status ponavljavca, nato pa celo leto delajo prek servisa pri bodočem delodajalcu, saj je to za oba ugodneje - delodajalec ima z njim manj stroškov, študent pa je plačan bolje, kot če bi bil v rednem delovnem razmerju.«

Po mnenju Zdenke Steblovnik Župan največja težava fiktivnih vpisov niti ni delo prek študentskega servisa: »Huje je, da so na šoli, na katero se vpišejo, popolnoma nedejavni, ne hodijo na predavanja in vaje, ne opravljajo izpitov, vendar jim med letom statusa ne moremo vzeti. Tudi na tem področju bi bilo treba oblikovati merila, koliko študijskih obveznosti mora vpisani opraviti med letom, da še obdrži status,« meni ravnateljica, ki opozarja na nujnost reforme.

»Vsak, ki konča srednjo šolo, bi moral dobiti nekakšen vavčer, s katerim bi imel v višjem oziroma visokem šolstvu financirano ustrezno število let študija. Ta vavčer bi lahko prinesel na izbrano šolo, ko bi se kadar koli v življenju odločil za študij. Zdaj pa morajo ljudje, ki so zaposleni in kot davkoplačevalci prispevajo v državni proračun, sami plačevati za svoj izredni študij, saj je ta samoplačniški. Po drugi strani nekateri redni študentje izkoriščajo sredstva za javno šolstvo iz proračuna, a ne študirajo,« je prepričana Steblovnik Županova. »V skupnosti višjih strokovnih šol že več let opozarjamo, da je mreža šol neustrezna, posledica tega je tudi neustrezno financiranje. Upamo, da bomo že letos prevetrili mrežo na področju višjega šolstva in tudi število razpisanih študijskih mest uskladili s potrebami. Tako bi zmanjšali možnost takšnih zlorab,« meni ravnateljica.

V višjem šolstvu je fiktivno vpisovanje zelo velika težava in na visokem bo kmalu enako. Odpira se vse več programov, zanimanje za nekatere je zelo majhno, to pa je pravi poligon za navidezne vpise. Z uvedbo bolonjskega študija, v katerem je programov še več, se bo delež fiktivno vpisanih še povečal.

Blažilec socialnih stisk

Za uvedbo enotne vpisne evidence se zavzema tudi Anton Razpet, vodja višješolske prijavne službe in ravnatelj višje šole Šolskega centra Celje. Kot pravi, je zaradi številnih navideznih vpisov težko načrtovati šolsko leto, saj nikoli ne veš, koliko študentov bo obiskovalo vaje, opravljalo izpite in podobno. Ravno zaradi fiktivnih vpisov je financiranje višjih strokovnih šol urejeno na podlagi podatkov o vpisu v drugi letnik, ki že kažejo realnejšo sliko - študentov je včasih kar 70 odstotkov manj kot v prvih letnikih, saj vsi navidezni odpadejo. Vendar je po Razpetovem mnenju problematika fiktivnega vpisovanja, na katero opozarjajo že vrsto let, tako kočljiva, da si vanjo zdaj nihče ni upal resno posegati. S tem se ne bi dotaknili le dela prek študentskega servisa, ampak še vseh socialnih pravic, ki jih prinaša status. Marsikateri študent, ki se ne bi mogel fiktivno vpisati, bi po sedanji zakonodaji za tisto šolsko leto izgubil možnost dela, štipendijo, študentsko prehrano in sobo, otroške dodatke in še kaj, zaradi česar bi bil lahko resno ogrožen njegov socialni položaj in celo možnost nadaljevanja študija. V tej luči so fiktivni vpisi nekakšen blažilec socialnih stisk. »Zato to ni problem šolske zakonodaje, ampak zadeva zlasti socialno politiko,« meni Razpet. Res pa je, da sta s sedanjim sistemom zadovoljna oba - socialni in šolski resor: prvi se lahko pohvali z velikim številom študentov, drugi z manjšim številom brezposelnih.

Namesto statusa - zavod za zaposlovanje

O tem, da se pravice študentov postopoma že zmanjšujejo, so prepričani v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer se, pravijo, prav tako že nekaj let zavzemajo za enotno evidenco vpisov. To naj bi po nedavnem dogovoru z ministrstvoma za delo in visoko šolstvo tudi kmalu uvedli. Po zdajšnji zakonodaji bi se študenti, ki bi začasno izgubili status, lahko podali na trg dela oziroma na zavod za zaposlovanje po priložnostno zaposlitev. Preostaneta le še center za socialno delo in zavetje staršev, priznavajo v ŠOS. Preprečitev fiktivnih vpisov bi namreč številne študente pahnila v socialno stisko, na kar bi se morala znova odzvati država s primerno socialno politiko.

Tudi iz tega zornega kota, menijo v ŠOS, so nedavne izjave ministra Gasparija, da je študentsko delo napaka na trgu dela, ter nekatere napovedi omejevanja nesmiselne. Kot opozarja Andrej Božič, predsednik odbora ŠOS za socialo in zdravstvo, je študentsko delo do potankosti urejen sistem, iz katerega se med drugim napajajo štipendije, gradnja študentskih domov in podobno. Večina študentov dela zato, da si omogoča študij, kar kažejo tudi dokaj majhni zneski - povprečen študent zasluži na leto le 2500 evrov, kar še zdaleč ne zadošča za plačilo stroškov študija. »Večina se jih ne vpisuje na fakultete zato, da bi delali, ampak delajo, da bi lahko študirali, hočejo študij čim prej končati, se zaposliti ali začeti svoj posel. Vendar je treba vedeti, da imamo v Sloveniji vsako leto 17.000 diplomantov, medtem ko je novih delovnih mest bistveno manj,« je kritičen Božič. Zagotovo so tudi na tem področju kršitve - bodisi delo brez ali s tujo napotnico, poleg tega nekateri delodajalci raje več let zaposlujejo absolventa z delovnimi izkušnjami, kot da bi ga redno zaposlili -, vendar bi jih bilo mogoče odpraviti z doslednejšim ukrepanjem delovne inšpekcije.

Iz NeDela