Tiskane izdaje
Škofja Loka – Na Trato jo bodo po zdajšnjih napovedih preselili v štirih ali najpozneje v sedmih letih. Zemljišče ob industrijski coni Trata je občinsko, zato se občina in klavnica zdaj dogovarjata, kako in pod kakšnimi pogoji bo potekala menjava zemljišč.
Mitja Vodnjov, direktor največje klavnice v Sloveniji (v tem letu so zaklali 23.000 govedi), je pojasnil, da je projekt selitve klavnice na Trato pripravljen. Investicija je ocenjena na osem milijonov evrov, v Klavnici pa pričakujejo, da bodo tretjino denarja dobili iz evropskih skladov.
Menjalno pogodbo so podpisali leta 2003, zdaj se z občino pogajajo še o podrobnostih: »Če bomo našli skupni jezik, bi se leta 2012 lahko prijavili na razpise, leta 2015 bi začeli graditi in leto pozneje bi se lahko selili.«
Čeprav dogovori o menjavi zemljišč še potekajo, v Škofji Loki že načrtujejo, za kaj bi lahko namenili klavniško območje. Občina proučuje možnosti, ali bi ob sotočje obeh Sor lahko namestili mestno tržnico, prireditveni prostor, lokale, parkirišče in zelene površine z otroškim igriščem, ohranili bi obstoječi gasilski dom in poslovni objekt podjetja Tehnoservis. Ali je vse to mogoče umestiti na 15.000 kvadratnih metrov velik prostor, so na delavnici poskušali ugotoviti arhitekti in študenti arhitekture.
Na prvi predstavitvi je največ odobravanja med meščani dobila zamisel, da bi parkirišče postavili na drugo stran Selške Sore, kjer so zdaj neurejeni parkirni prostori, širše območje klavnice pa bi uredili tako, da bi bil večji prireditveni prostor na eni strani omejen s tržnico, na drugi s poslovnimi objekti. Manj podpore je dobila zamisel, da bi osrednji prostor spremenili v parkirišče, pred prireditvami pa bi avtomobile odstranili. Ločani so načrtovalce opozorili, naj ne pozabijo na ustrezno cestno ureditev.
»Vsaka od predstavljenih rešitev ima svoje dobre plati. Predvsem je pomembno to, da smo se problema lotili z idejnimi rešitvami, ki bodo podlaga za nadaljne ukrepanje,« je povedal škofjeloški župan Miha Ješe, medtem ko je mentor delavnice Peter Garbijelčič pohvalil razmišljanje škofjeloške občine, ki namesto klavnice ne načrtuje profitne gradnje, temveč bi tu radi imeli prostor za druženje meščanov: »Takšnega razmišljanja, ki je v svetu uveljavljeno, pri nas nismo vajeni. Po navadi vso srebrnino mesta razprodamo.«
