Tiskane izdaje
Arnaout, ki ima v Mariboru registrirano podjetje za investicije, gradbeništvo in trgovino Ebla, je na video posnetku, ki so ga predvajali na današnji novinarski konferenci mariborskega župana, napovedal, da bodo izgradnjo univerze dokončali do konca leta 2016.
Z gradbenimi deli naj bi začeli letos. Zemljišče je bilo v lasti občinskega podjetja ZIM, ki je s ciljem izgradnje Maksa zanj leta 2011 odštelo 2,1 milijona evrov. Čeprav so zdaj dobili znatno nižjo ceno, si po besedah direktorja ZIM Darka Kovačiča obetajo, da je ta prodaja »prvi korak k delni finančni sanaciji podjetja«, ki je zaradi nasedlega Maksa zašlo v hude finančne težave. Povedal je še, da se pogajajo z bankami ter z arhitekturno pisarno Sadar&Vuga in gradbenim podjetjem Meteorit, ki sta bila izbrana za izvedbo Maksa in zdaj terjata poplačilo dolgov.
Univerza bo imela »nič skupnega z religijo«
Po besedah župana Fištravca skušajo s prodajo zemljišča investitorju iz Kuvajta, ki se je edini prijavil na razpis, rešiti, kar se da, po spodletelem Maksu. Kakšna bo podoba in vsebina načrtovane univerze, ni znano. Arnaout je v video posnetku poudaril, da ne bo imela »nič skupnega z religijo«, saj so mediji nedavno navajali, da naj bi na tem mestu zrasel islamski center.
Fištravec je povedal, da bo šlo za »zasebno univerzo, ki se želi umestiti v širši evropski prostor« oziroma »franšizno univerzo z ameriško-kanadskega območja«. Več naj bi bilo znanega februarja, ko naj bi Arnaout prišel v Maribor, kjer je že vlagal svoj denar.
Idejni oče Maksa je bil režiser Tomaž Pandur, ki si ga je ob politični podpori prejšnjega župana Franca Kanglerja zamislil na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih. Tam so konec oktobra 2011 položili temeljni kamen in odprtje napovedali za čas Evropske prestolnice kulture (EPK), a se odtlej zaradi finančnih težav občine in podjetja ZIM, ki mu je bila poverjena gradnja Maksa, ni nič premaknilo.
Objekt ne izpolnjuje vseh pogojev za galerijo
Projekt so poskušali izvesti tudi tako, da so vanj umestili novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki jo je bila država pripravljena sofinancirati z desetimi milijoni evrov. Vendar se je tudi tu zapletlo, saj občina ni zagotovila svojega dela.
Po nastopu župana Fištravca spomladi lani so ponovno preučili projekt iz leta 2003, po katerem bi se za novo galerijo obnovilo obstoječo lokacijo na Strossmayerjevi ulici 6. »Strokovna komisija je ugotovila, da obstoječi objekt ne izpolnjuje vseh pogojev, ki si jih na eni strani želi umetnostna galerija in na drugi strani varstvo kulturne dediščine. Sedaj bodo na obstoječi lokaciji poskušali z novim projektiranjem,« je danes povedal župan.
Po poročanju današnje izdaje časnika Delo je mariborska občina nedavno porabila več kot 20.000 evrov za nove zračne posnetke mesta. Kot je pojasnil direktor mestne uprave Marko Žula, je bilo to potrebno za ureditev nepremičninskih evidenc. "Pred dvema letoma je bil narejen elaborat, kjer so prikazali, da bi Mestna občina Maribor potrebovala 5,5 milijona evrov, da bi uredila svoje nepremičninske evidence. Ker je takšno vsoto težko zagotoviti v enem proračunu, zadevo postopno urejamo," je dejal.
