Tiskane izdaje
Gozd - Martuljek – Še pred osmimi leti se je na planinah na zgornjem Gorenjskem paslo okoli 3000 ovc, letos le še 1800. Rejci pašo opuščajo zaradi napadov zveri in predvsem zaradi izgubljenih živali, za katere ne morejo uveljavljati odškodnin, pri tem pa opozarjajo na spreminjanje kulturne krajine zaradi zaraščanja planin.
»Na širšem območju Bohinja, Pokljuke in zahodnih Karavank tradicionalne paše drobnice letos ni bilo,« ugotavlja vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na blejski enoti Zavoda za gozdove Slovenije Blaž Černe. »Paša drobnice je v močnem upadu, medtem ko upada paše goveda še ni,« je dodal in kot glavni vzrok za upad paše drobnice izpostavil škodne primere zaradi napadov rjavega medveda in volka.
Kmetijska svetovalka s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj Matilda Klinar je povedala, da se je še pred osmimi leti na planinah na zgornjem Gorenjskem paslo okoli 3000 ovc, letos le še 1800. Ovčereja je zanimiva panoga, saj rejci v času poletne paše na planinah z njo nimajo posebnih skrbi; s tem so si izboljševali materialni položaj. Zaradi napadov rjavega medveda in volka, a tudi zaradi posledic gospodarske krize in manjšega odkupa ovc motiv za ovčerejo plahni. Novih rejcev ni, ugotavlja Klinarjeva in dodaja, da neposrednih državnih subvencij za ovčerejo že štiri leta ni več.
Večine ovc nikoli ne najdejo
Nad Gozdom - Martuljkom so rejci še pred nekaj leti pasli okoli 500 ovc, je povedal rejec Branko Robič iz Srednjega Vrha. Zaradi velikih izgub živali v preteklih sezonah so letos njihovo število zmanjšali, pasli pa so jih v dolini. Ker so ovce tam popasle pašnike, na katerih so pretekla leta pridobivali krmo za zimske mesece, so prisiljeni zmanjšati število živali v tropu ali pa dokupiti krmo, je težko izbiro opisal Robič in dodal, da se bodo planine začele zaraščati, z njo pa se bo spremenila tudi kulturna krajina, ki je pomembna za turizem.
V primerih pogrešanih živali, ko ni materialnih dokazov o uplenjeni ali izgubljeni živali, država škode ne izplačuje, pravi Blaž Černe in dodaja, da je to predvsem pri drobnici za kmete velik problem, saj so resnične izgube nekajkrat večje od uradno evidentiranih.
Težave zaradi zveri so se pojavile leta 2010, je povedal Robič. Leta 2012 je izgubil 72 ovc, od tega so našli ostanke le 12 živali. Odškodnino za uplenjene živali, za katere so našli materialne dokaze, je prejel, za preostalih 60 pogrešanih živali pa ne. Ekonomskega izračuna kljub izplačanim odškodninam ni več, pravi Robič. Višina odškodnine za uplenjeno žival je odvisna od pasme, starosti, velikosti oziroma teže živali ter namena reje (zakol, pleme), giblje pa se od 70 evrov za jagnje, težko do deset kilogramov, do 315,75 evra za plemenske mlečne pasme.
Ograjevanje ni mogoče
V visokogorju paša drobnice poteka na obsežnih, težko prehodnih terenih, ki jih je zelo težko obvladovati. Na številnih planinah zaradi terenskih razmer ograjevanje ni mogoče, ni primerne infrastrukture (ograde za prenočevanje živali, bivališče za pastirja). Stroški varovanja so tako veliki, da se paša preprosto ne izplača, ugotavlja Černe.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pravijo, da lahko rejci pridobijo denar za sofinanciranje stroškov pastirja. Vendar je danes dobrega pastirja s čutom za živali, ki bo vse poletje preživel v planinah z ovcami, zelo težko najti, pravi predsednik društva rejcev drobnice zgornje Gorenjske Jernej Zupančič.
