Namesto v pokoj – v službo

Kakšne posledice ima prisilno upokojevanje po zakonu o uravnoteženju javnih financ za največjo slovensko bolnišnico.

Objavljeno
17. januar 2014 19.12
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Ljubljana – V ljubljanskem kliničnem centru dela 44 oseb, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a bodo delo nadaljevali. Med njimi Sergej Hojker, strokovni direktor ustanove, in znani nevrokirurg Vinko Dolenc.

Triinsedemdesetletnemu Dolencu so dogovor o sodelovanju julija lani za pol leta že podaljšali, zdaj so to storili drugič. Pri prvem podaljšanju sodelovanja so upoštevali, da mu ni uspelo porabiti dopusta, povabljen je bil na predavanja v tujino, poleg tega pa je imel čakajoče paciente. Ti naj bi bili tudi ključni dejavnik za podaljšanje. Prof. Dolenc je namreč vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) seznanil, da ima načrtovanih 49 operacij zavarovancev iz Slovenije in 19 operacij tujcev. Od začetka avgusta do konca decembra lani je opravil trinajst operacij in izvajal vse druge dogovorjene dejavnosti. »Upoštevati je treba, da ima pogodbo za polovični delovni čas. Pogodbo o nadaljevanju delovnega razmerja (20 ur na teden) ima podpisano zaradi nadaljnje zagotovitve nemotenega delovnega procesa, in sicer zaradi izvedbe že dogovorjenih operativnih posegov in vabljenih predavanj na mednarodnih strokovnih dogodkih,« so nam o razlogih za ponovno podaljšanje sodelovanja s priznanim nevrokirurgom povedali v UKC.

Po črki zakona

Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) določa, da pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha, če ta izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Podaljšajo mu jo lahko le, če ugotovijo, da brez njega delo ni mogoče. V UKC so, tako so povedali že pred časom, pogodbe podaljševali posameznikom, ki sodelujejo v različnih projektih, in vodstvenemu kadru, ki je vezan na mandat, ter predvsem »konkretnim specialistom, ki jih lahko nadomestijo le posamezniki ustrezne specialnosti, pri čemer usposabljanje zdravnika specializanta traja več let in je vezano na razpisana prosta specializantska mesta v javni zdravstveni mreži za regijo«.

Na dan 31. 10. 2013 so imeli sklenjenih 56 dogovorov po Zujfu z zaposlenimi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, zdaj jih imajo 44 (glejte razpredelnico), od tega se 36 posameznikom pogodba izteče letos, šestim leta 2015, dvema pa v letih 2016 in 2017. Za polovični delovni čas so zaposleni štirje (poleg Dolenca še Janez Drobež, Dušan Keber in Marko Medvešček), osemdeset odstotkov dela sedem oseb, devetdesetodstotno je zaposlen Sergej Hojker, ki nekaj dela opravi še na medicinski fakulteti, preostali delajo polni delovni čas. Sicer pa so poleg Dolenca in Hojkerja dogovor v drugo podaljšali še osmim posameznikom.

Podaljšanje kot izjema

Varčevalni zakon tega, kolikokrat je sklenjeni dogovor mogoče podaljšati, posebej ne ureja. Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so pojasnili, da podaljšanje izrecno ni prepovedano, treba pa je upoštevati namen te zakonske določbe: da zaposlenim, ki izpolnijo pogoje po tem zakonu, pogodba o zaposlitvi navadno neha veljati in le izjemoma, če je to nujno za zagotovitev nemotenosti delovnega procesa, se delovno razmerje takšnemu zaposlenemu še podaljša za določeno obdobje. »Podaljšanje sklenjenih dogovorov o nadaljevanju delovnega razmerja je lahko res kot izjemna situacija, ko je v vsakem konkretnem primeru treba presojati, ali so se po sklenitvi dogovora zgodile kakšne spremenjene pravne ali dejanske okoliščine, zaradi katerih je za zagotovitev nemotenosti delovnega procesa še treba zagotoviti nadaljevanje delovnega razmerja konkretnega zaposlenega še za določen čas.« V kliničnem centru imajo torej 44 tako imenovanih izjemnih primerov.