Tiskane izdaje
Ljubljana – Jagode iz Maroka, Tunizije in Egipta se s stojnic na tržnicah in trgovskih polic ponujajo že od januarja, sredi aprila bodo dozoreli tudi prvi domači dehteči sadeži, za njimi še prve češnje in marelice. A vse, kar se prodaja kot domače, še zdaleč ni pridelano »doma«, v Sloveniji.
Zavajanje o državi izvora oziroma kraju izvora sadja in zelenjave je razširjena nepoštena poslovna praksa, ki je inšpektorji uprave za varno hrano do zdaj niso mogli omejiti. Roke jim je zavezovala tudi zakonodaja, po kateri so v primeru ugotovitve napačno ali zavajajoče označenega izvora sadja in zelenjave odrejene ukrepe morali navesti v pisni odločbi in jo osebno vložiti zavezancu. Vse to je seveda trajalo tako dolgo, da sadja in zelenjave že zdavnaj ni bilo več v prometu. Če je mogoče verjeti zakonodajalcu ministrstvu za kmetijstvo, bodo že konec maja – takrat bo predvidoma državni zbor obravnaval novelo zakona o kmetijstvu – dobili novo pristojnost glede sankcioniranja zavajanj z označevanjem izvora in drugimi informacijami pri trženju in oglaševanju sadja in zelenjave. Prodajalcu, ki bo tako poskušal ogoljufati kupca, bodo lahko na kraju samem izdali ustno odločbo o takojšnjem umiku pridelkov iz prodaje.
Druga novost pri ukrepanju inšpekcijskih organov, ki jo prinaša novela zakona o kmetijstvu, je vročitev odločbe za kršitve fizičnih ali pravnih oseb brez bivališča ali sedeža v Sloveniji z javnim naznanilom. To po mnenju uprave za varno hrano sicer ne bo zmanjšalo števila kršitev, bo pa pripomoglo k učinkovitejši odpravi nepravilnosti.
Napačno označen izvor
Infografika: Delo
Najbolj tvegani pri napačnem označevanju sta prodaja na večjih mestnih tržnicah, kjer je prodajalcev veliko in upravitelji ne preverjajo vseh ali jih preverjajo le delno, ter prodaja na stojnicah zunaj tržnic, kjer lastnik oziroma upravljavec prodajnega mesta navadno izvora ne preverja. Kršitelji so bili v več primerih podjetja, ki se primarno ukvarjajo s povsem drugimi dejavnostmi, na primer gradbeništvom. Ustanovili so jih tuji državljani – nekatera med njimi so imela v Sloveniji samo poštni nabiralnik –, jih registrirali za krajše obdobje, potem pa ustanovili drugo podjetje, ki se ukvarja z enako dejavnostjo. Sadje in zelenjavo so ta podjetja prodajala predvsem na neorganiziranih prodajnih mestih, denimo parkiriščih ob cestah in v trgovskih centrih. Pregled dobavnic in druge dokumentacije je pokazal, da so podjetja povezana s posameznimi primarnimi pridelovalci, poleg tega pa sadje in zelenjavo dokupujejo na veletržnicah v Vidmu in Trstu.
Poostreni nadzor tudi letos
O izvoru jagod, češenj in špargljev so lagali tudi nekateri primarni pridelovalci, je ugotovljeno v poročilu inšpekcije za varno hrano. Razvili so goljufive prakse prekupčevanja s sadjem in zelenjavo ter imajo lastno pridelavo le za krinko dejanskega trgovanja. Za ekološko kmetijo Murenc, primarnega pridelovalca češenj, so inšpektorji ugotovili, da redno obiskuje veletržnice v Italiji ter s svojimi in tam nabavljenimi češnjami preskrbuje različne prodajalce. Pri vzorčenju češenj na prodajnem mestu so ugotovili tudi, da so bile škropljene s pesticidom, ki v Sloveniji ni dovoljen in proti nosilcu kmetijskega gospodarstva uvedli prekrškovni postopek.
Skupaj so inšpektorji uprave za varno hrano v lanskem poostrenem nadzoru nad označevanjem sadja in zelenjave izdali 22 upravnih odločb, od tega 17 o začasni prepovedi prometa, ter uvedli 34 prekrškovnih postopkov. Nadzor na tržnicah bodo izvajali tudi letos, vendar njegove časovnice zaradi narave inšpekcijskega dela ne razkrivajo.
