Tiskane izdaje
Celovec - Predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol pričakuje rešitev vprašanja krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem še v prvi polovici letošnjega leta. Khol je poudaril, da je razsodbo ustavnega sodišča treba uresničiti. Avstrijski parlament bi zato do poletja že lahko sprejel novo uredbo glede krajevnih napisov, pogoj pa je po Kholovih besedah soglasje med dunajsko vlado in Korošci o tem vprašanju.
Dvojezičnim napisom nasprotujejo predvsem brambovci
Khol predlaga, da bi se nova ureditev navezala na predlog, ki je bil predstavljen na prvi konferenci o konsenzu leta 2002. V skladu s tem predlogom bi dvojezične krajevne table postavili v 158 krajih na avstrijskem Koroškem. Kot je zatrdil Khol, so takrat ta predlog sprejeli vsi udeleženci konference o konsenzu, razen enega predstavnika slovenske manjšine. Sedaj pa ureditvi tega vprašanja nasprotuje koroška zveza brambovcev, težave pa delajo tudi župani v prizadetih občinah, je menil Khol.
Koroška zveza brambovcev namreč goji izročilo predplebiscitnih bojev za južno koroško mejo iz obdobja 1918–20. Zaradi poudarjeno protimanjšinskega delovanja so razpustitev brambovcev v preteklosti zahtevale tako slovenska manjšina in nekdanja Jugoslavija kot nekatere avstrijske organizacije, a zgodilo se ni nič.Verjetnost, da bi brambovce zdaj razpustila notranja ministrica Liese Prokop iz ljudske stranke, ni nič večja. Še zlasti ne po tem, ko jih je avstrijski kancler Wolfgangu Schüssel leta 2002 naredil za enakopravne partnerje na konferenci soglasja in jim tako podelil legitimnost in pravico do odločanja o pravicah slovenske manjšine.
Khol proti enosranski odločitvi dunajske vlade
Rešitev bi lahko dosegli že na okrogli mizi pri Wolfgangu Schüssel 13. januarja na Dunaju. Khol je optimističen tudi zato, ker avstrijska vlada ponuja finančne podpore za nemška društva na avstrijskem Koroškem." To bi lahko bila spodbuda za interkulturno sožitje," je dejal Khol. Podpore za slovenska društva so sicer že predvidene v predlogu iz leta 2002.
Predsednik avstrijskega parlamenta pa odsvetuje ureditev vprašanja brez konsenza."To bi znova privedlo do spora okoli krajevnih tabel in zatrlo občutljivo sadiko konsenza," je svaril Khol. Sedaj se je treba pogajati,"z zavestjo, da je nevzdržno, če se ne izpolni pravne obveze." Kdor pa zahteva enostransko odločitev dunajskih vladnih oblasti brez soglasja s Korošci, bi tvegal le spor kakršen je na avstrijskem Koroškem vladal v 70. letih preteklega stoletja, je še opozoril Khol.
Predstavnik SPÖ Norbert Darabos je v zvezi s krajevnimi napisi pozval Khola, naj se neposredno obrne na kanclerja Wolfgangu Schüssel. Ta naj bi namreč na avstrijskem Koroškem dovoljeval protipravne razmere, ker se ozira na svojega koalicijskega partnerja Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ).
Povpraševanje glede krajevnih napisov, ki ga je v četrtek začel koroški deželni glavar Jörg Haider, za Darabosa ni primerna osnova za izpolnjevanje razsodb ustavnega sodišča. Po njegovem se Haider skuša izogniti pravnim obveznostim.
