Tiskane izdaje
Ljubljana – Kar več tisoč ljudi se je udeležilo shoda za mir in drugačno Evropo v središču Ljubljane. Protestniki so se zbrali, da bi opozorili na zgrešeno odzivanje vlade in EU na begunsko krizo ter na vse večjo militarizacijo družbe.
Med glavnimi zahtevami protestnikov, med katerimi je bilo največ študentov, je umik žice in vojske z meja. Zavračajo tudi »zatiranje beguncev in migrantov«, militarizacijo družbe, manipulacijo in zastraševanje ter korupcijo in samovoljo političnih elit. Andrej Kurnik iz Centra za politično teorijo na fakulteti za družbene vede in eden od pobudnikov koalicije civilnodružbenih gibanj pravi, da je to šele začetek, vojni pa je treba napovedati vojno.
Nekaj deset različnih civilnodružbenih gibanj, ki je pripravil shod tudi pred poslopjem vlade in državnega zbora, nasprotuje tudi dodatnim pooblastilom vojski in uvajanju izrednih razmer.
Vlado in EU pa pozivajo, naj uredita politiko sprejemanja beguncev in migrantov, ki da mora biti postavljena na nove temelje in miroljubna.
Podpirajo še medkulturni dialog, resnično demokracijo in skupni boj proti neenakosti in izkoriščanju. Darjan Lorenčič, študent zgodovine na filozofski fakulteti, pravi, da se je shoda udeležil, ker je proti dehumanizaciji beguncev in kapitalizmu. »Bistvo kapitalizma je vojna, ki ga poganja.« Pri tem krivdo in odgovornost – kot članica Nata – nosi tudi Slovenija.Prvi množičen shod za mir in človeško ravnanje v begunski krizi, s katero se srečuje Evropa, je včeraj za nekaj ur napolnil ulice v središču Ljubljane. Študenti in mladi, ki jih je bilo na shodu največ, zahtevajo umik žice in konec prisotnosti vojske na mejnih območjih.
Protest, ki se ga je na koncu udeležila večtisočglava množica, je bil v prvi vrsti usmerjen proti politiki vlade in evropskih institucij, s katero se te odzivajo na begunsko krizo. Konec zahodnega vojaškega intervencionizma na Bližnjem vzhodu, ki povzroča krizna žarišča, s tem pa tudi vse več beguncev, ki trkajo na vrata Evrope, bi po mnenju protestnikov morala nadomestiti miroljubna in strpna politika, ki ne bi smela ločevati med begunci in migranti in bi morala odpravljati vzroke za nestabilnosti - napačni socialno-ekonomski model. Tako meni tudi udeleženec protesta, študent Darijan Lorenčič, ki je prepričan, da sedanja politika izrablja begunsko krizo za odvračanje pozornosti. »Izrablja jo zato, da sprejema zakone za militarizacijo družbe, kot so dodatna pooblastila vojski, in za sprejetje spornih trgovinskih sporazumov z ZDA, kot je TTIP.«
Ustvarjanje kriznih žarišč
Pri ustvarjanju kriznih žarišč, s članstvom v Natu, sodeluje tudi Slovenija, saj je bila udeležena v vojaškem posredovanju v Afganistanu ter v invaziji na Irak, ki sta sprožili destabilizacijo celotnega Bližnjega vzhoda. »Nato danes služi širjenju proti vzhodu in potiskanju Rusije v kot, ne pa kolektivni obrambi,« pravi Lorenčič. Zarja Pretnar je razočarana nad ravnanjem politike ob sedanji begunski krizi.
»Reševanja krize ni, odziv politike je čisti populizem. Postavljanje žice ni nikakršno reševanje problemov, temveč slabo znamenje, v katero smer se nagibata naša in evropska politika. Posredna posledica so zmage skrajnih desničarskih strank, kot je Nacionala fronta v Franciji, saj so vladajoče sredinske stranke s svojim premikov v desno legitimizirale populizem desničarjev, ki s tem očitno postaja sprejemljiva politika.«
Protest je potekal tudi pred centri politične moči - pred poslopji vlade in državnega zbora - in pod budnim očesom policistov. Udeleženci pa so svoje nasprotovanje čedalje večji militariziaciji in dehumanizaciji družbe izrazili tudi z glasbo in maskami.
