Napovedana vodna vojna med občinami, ki pijejo ptujsko vodo

Štirinajst občin, ki so podpisale sporazum o delitvi vodovodnega omrežja, bi petim občinam nepodpisnicam vodo kar zaprlo

Objavljeno
22. april 2013 21.46
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Občine na ptujskem območju se že polna tri leta ne morejo dogovoriti, kako bi si razdelile vodovodno omrežje in kako bi po novi delitvi obračunavale vodo svojim občanom. Če do sredine prihodnjega meseca ne bo dogovora, bi lahko nekatere med njimi ostale brez pitne vode.

Že konec leta 2009 bi vseh 16 občin, ki so nastale iz prej enotne ptujske, moralo v svoje bilance vpisati tisto vodovodno omrežje, ki leži na njihovih območjih in to bi postala njihova osnovna sredstva. Zato je Komunalno podjetje pripravilo sporazum o takšnem prenosu, v njem pa določilo tudi, da bi občine v sorazmernem deležu (po številu vodovodnih priključkov) postale solastnice na tistem delu omrežja, brez katerega to ne more delovati kot celota. Tako tistih 13 vodnjakov, ki so izkopani v občini Hajdina (omrežje ima skupaj 16 takih črpališč), ne bi bilo le hajdinska, ampak last vseh občin v določenih deležih.
    Od skupaj 19 občin, ki so priključene na ptujski vodovod, pa je doslej takšen sporazum podpisalo le 14 občin; občine Cerkvenjak, Cirkulane, Gorišnica, Starše in Sveti Andraž pa zavlačujejo s podpisi, ker niso zadovoljne s predlagano rešitvijo. Najprej zato, ker solastništvo na skupnih delih omrežja poleg pravic prinaša tudi finančne obveznosti, saj bi te objekte morale vzdrževati vse občine skupaj. Poleg tega pa je po novi uredbi izpred treh let potrebno začeti odjemalcem zaračunavati poleg cene vode tudi omrežnino v določenem deležu vrednosti omrežja. Tu pa nastanejo zanimivi izračuni, poudarja ptujski župan Štefan Čelan, ki se gibljeno v razmerju od 1 do 30. Oddaljene občine imajo novejša in torej več vredna omrežja, poleg tega pa je od črpališč v Skorbi v občini Hajdina do njih treba vodo peljati po 20 kilometrih primarnega voda, za nekatere hribovite predele pa jo je treba vmes še nekajkrat prečrpati. Takšne občine bi zdaj poleg svojega omrežja v svoja osnovna sredstva prenesle še deleže na primarnih vodih do njihovega območja in deleže prečrpališč, pa tudi lastniške deleže studencev in črpališč. Na to premoženje izračunana omrežnina pa bi bila tudi do 30-krat višja za gospodinjstvo na skrajnem hribovitem robu omrežja kot na primer ob vodnjakih v občini Hajdina ali bližnjem Ptuju. Kljub temu, da bi cena vode ostala enotna za celotno območje, pa bi bili skupni računi za vodo zelo različni po različnih občinah.
    Na zadnjem kolegiju županov so tisti, ki so sporazum o delitvi omrežja in lastniških deležev že podpisali, zamudnikom postavili ultimat. Pritrdili so ptujskemu županu: "Do 15.maja bomo še čakali. Kdor dotlej ne podpiše sporazuma, mu na občinski meji zapremo ventile. Do konca aprila mora Komunalno podjetje dobiti vse potrebne podatke o omrežju in objektih, sporazum moramo podpisati na novo."
    Direktor Komunale Ptuj Janko Širec pa pojasnjuje: "Mi bomo omrežnino v računih za vodo le obračunavali in jo pobrali in jim jo nakazovali občinam. Če jo bodo za svoje občane subvencionirale, da bi tako zmanjšale račune, je pa njihova stvar."
    "Naš občinski svet je sklenil, da takšnega sporazuma ne podpišemo. Za nas so sporni kriteriji delitve. Če bo potrebno, bomo zahtevali, da stvari pregleda računskoi sodišče, " pa pravi župan občine Sveti Andraž Franci Krepša. Ta občina je namreč ob predlagani delitvi dobila še zahtevek, da bi Komunali Ptuj poplačala še 130 tisoč evrov, kolikor naj bi bila razlika med tistim, kar je doslej vložila v vodovodno omrežje in vrednostjo, ki bi jo po predelaganem razrezu lastninskih deležev zdaj v svojem deležu omrežja dobila. Ker pa nekatera občinska vlaganja v teh razrezih niso upoštevana, se s tako delitvijo ne strinjajo. "Napihujejo se in grozijo z zapiranjem ventilov, a bomo poskrbeli, da se razišče dogajanje in poslovanje zadnjih let Komunale."
    Odločni so tudi v občini Cerkvenjak, ki naj bi Komunali v naslednjih letih poplačala 245 tisoč evrov razlike med vložkom in predlaganim lastninskim deležem omrežja. Župan Marjan Žmavc nam je zagotovil, da takšnega sporazuma, kot je zdaj pripravljen, ne morejo in ne bodo podpisali, nikakor pa jim pitne vode ne morejo zapreti, saj imajo podpisano koncesijsko pogodbo s Komunalo - tako jim zagotovljajo tudi nekatera pridobljena pravna mnenja. So pa že določili skoraj 4 evre mesečne omrežnine na priključek - polovico tega pa bo po sklepu občinskega sveta subvencionirala občina.