Narave samo z direktivama ni mogoče varovati

Ljubljana – Naravovarstveniki opozarjajo, da bi morala evropska komisija, ko preverja učinkovitost habitatne in ptičje direktive, preveriti tudi svojo kmetijsko politiko oziroma razdeljevanje subvencij. Kmetijska politika poleg energetskega sektorja najbolj onemogoča doseganje ciljev direktiv. V Sloveniji ni nič drugače.

Naravovarstveniki so zelo pozorni na to, kako evropska komisija preverja učinkovitost habitatne in ptičje direktive, saj obstaja možnost, da bi direktivi odprla in omilila standarde. To si že dlje časa želijo nekatere države in lobiji, denimo Nizozemska, kjer je narava tako degradirana, da bodo cilje iz biodiverzitete težko dosegli. Direktivama nasprotujejo tudi veliki in vplivni »kmetje« ter kapital v energetiki, ki pritiska na še zadnje evropske s hidrocentralami nepozidane reke na Balkanu.

Za kmetijstvo 100-krat več kot za Naturo

Na protislovnost evropskih politik opozarja pravkar predstavljena študija, ki jo je naročila evropska komisija. V ta namen ustanovljen konzorcij evropskih raziskovalnih ustanov je v raziskavo vključil državne organe, gospodarstvo, nevladnike. Študija je pokazala, da sta direktivi ustrezno sredstvo za ohranjanje narave, vendar ne moreta dosegati ciljev, dokler evropska komisija financira tudi tiste aktivnosti, ki nasprotujejo pravilom direktiv.

Kjer se direktivi izvajata v celoti in pravilno, se je upadanje vrst ustavilo, ponekod so se vrnile. Na primer brkati ser, raca beloglavka, vidra. V Španijo in Italijo se vrača rjavi medved, v Nemčijo in na Poljsko volk, v Skandinavijo rosomah, v Veliko Britanijo evrazijski ris, na Balkanu se je razširil orel belorepec, ki je bil na robu izumrtja.

»Potreben je pregled skupne kmetijske politike in nacionalnih energetskih strategij,« opozarja direktor WWF (World Wide Fund for Nature) Adria Martin Šolar. »Za kmetijske subvencije, v veliki večini za intenzivno kmetovanje, gre vsako leto 37 odstotkov evropskega proračuna, za projekte Life+, ki edini podpirajo naravovarstvene projekte na območjih Nature 2000, pa 0,3 odstotka. Odpiranje direktiv je nesprejemljivo, pozivamo k njihovemu boljšemu in doslednemu izvajanju. V politiki evropske komisije je varstvo okolja, varstvo narave pa še posebno, potisnjeno daleč v ozadje,« pojasnjuje Martin Šolar.

Subvencije mimo direktiv

Toda odgovornost za izgubo biodiverzitete nosijo tudi nacionalne politike, tudi kmetijska pri nas, ki s svojim načinom razdeljevanja subvencij ne prispeva k ohranjanju narave, opozarja Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic.

»Z našega vidika niso problem subvencije same po sebi, ampak to, da subvencioniranje ne upošteva habitatne in ptičje direktive. Vzemimo za primer Ljubljansko barje, eno najpomembnejših območij za varstvo vlažnih travnikov in živalskih vrst. Direktivi po eni strani nalagata ohranitev ugodnega stanja vrst, po drugi pa približno pet milijonov evrov subvencij, kolikor jih na leto prejmejo barjanski kmetje, te 'sili' v intenzivno kmetijstvo. Le slabih 100.000 evrov pa dobijo kmetje, ki gospodarijo s travniki na do narave prijazen način. Direktivi ne moreta dati rezultata, če se ju povozi z milijoni davkoplačevalskega denarja,« pojasnjuje Jančar.

Na kmetijskem ministrstvu na preverjanje direktiv gledajo skozi drugačno optiko. Menijo, da bi bilo treba pri vmesnem pregledu doseganja ciljev varovanja habitatov razmisliti, kako pravičneje porazdeliti breme ukrepov za varovanje biodiverzitete med države članice. Sicer »bodo intenzivni še bolj intenzivni, v državah z ekstenzivnim kmetijstvom pa se bo kmetovanje zaradi naravovarstvenih omejitev opuščalo.«

Denar velikim kmetom

Toda Tomaž Jančar opozarja, da je kmetijstvo pri nas vse prej kot ekstenzivno. »Le 23 odstotkov vseh območij Nature 2000 v Sloveniji je na kmetijskih zemljiščih in zemljiščih v zaraščanju. Na območjih intenzivnega kmetijstva, na Dravskem polju, gorenjski in prekmurski ravnici ni nobene Nature 2000, slovenskega kmetijstva pa ne moremo reševati na Ljubljanskem barju ali na Goričkem, kjer Natura je. Slovenija bi od približno milijarde evrov za sedemletno obdobje za razvoj podeželja lahko vsaj delček denarja namenila za ukrep plačil Nature 2000, pa tega še ni storila. Ko dobimo goste iz Evrope, se ti vedno znova čudijo, kako to, da nimamo plačil Nature 2000. Nimamo pa jih zato, ker kmetijska politika denar vedno znova pretoči velikim ravninskim kmetom. Mali goričanski in haloški kmetje pa potegnejo kratko,« pravi Tomaž Jančar.

Evropska komisija bo za 96 novih projektov Life+ namenila 160,6 milijona evrov. Kandidiralo je 1117 projektov, izbran je bil le en slovenski – ohranjanje in upravljanje suhih travišč v vzhodni Sloveniji, za katerega bo EU prispevala 2,9 milijona evrov, Slovenija pa milijon.