Naravnejši nasuti otok ali ploščad na nosilcih?

Izola – Bo Slovenija izkoristila priložnost, kakršna se ponudi enkrat na sto let in postavila otok v morju ter tako za pet odstotkov podaljšala svojo obalo? Velika večina Slovencev to zamisel podpira. Delo je prišlo do prvih, najpomembnejših rezultatov nedavno opravljene javnomnenjske raziskave skupine Klicnega centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke, katere natančni rezultati bodo predstavljeni v nekaj dneh. Po njej 73,7 odstotka Slovencev podpira zamisel o gradnji umetnega otoka v slovenskem morju. Domačini so le za spoznanje manj navdušeni: zamisel podpira 68 odstotkov Koprčanov in Pirančanov ter 66 odstotkov Izolanov. Tisti, ki nasprotujejo, imajo predvsem ekološke pomisleke, ali pa menijo, da bodo imeli od novega otoka korist drugi, in ne domačini. Otok bi ponujal več možnosti za rekreacijo (predvsem domačinom), bogatejše življenje v morju (turizem in ribištvo), več možnosti za turizem (ekonomska prednost).

Kljub pomislekom nekaterih strokovnjakov imajo v izolski občini dovolj poguma, ki daje slutiti, da bi bili sposobni hitro uresničiti tak projekt. Sprejeli so že odlok o spremembi družbenega plana, ki je dobil ustrezno podporo vlade, da so te spremembe v skladu z obveznimi izhodišči republiškega plana. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da v skladu z zakonom o urejanju prostora predlagajo vladi izdelavo programa priprave državnega lokacijskega načrta za to območje. Če bi pohiteli, bi lahko imeli lokacijski načrt že čez leto dni, pred tem pa naročene in izdelane številne študije. Vse je odvisno od tega, kako velik izziv je tak otok za lokalno in državno politiko. In kolikšen je ekonomski interes vsaj nekoliko vplivnega gospodarstva.
Leta 1987 je o možnostih za postavitev otoka v slovensko morje govoril študentom arhitekture že profesor Edvard Ravnikar.

Magister biologije Radoš Jenko, eden od pobudnikov zamisli pravi, da bi lahko material, ki bi ostal pri izgradnji drugega železniškega tira odložili v morje in tam “zgradili” otok. V tem morju so širša območja sedimentnega dna (mulja), ki so s stališča pestrosti morskih organizmov, predvsem ihtiofavne, skromna. Skliceval se je na biologe, ki so predlagali, da bi po italijanskih, japonskih in drugih zgledih iz sveta skrbeli za raznolikost biomase z gradnjo umetnih podvodnih grebenov. Jenko predlaga najprej izdelavo osmih polkrožnih grebenov, širokih štiri, visokih dva do šest metrov in dolgih po 125 metrov, ki bi oblikovali nekakšno laguno. Sredi nje bi postavili elipsast otok, dolg 500 in širok 200 metrov, ki bi štrlel pet metrov iz morja. Za to bi potrebovali 2,3 milijona kubičnih metrov apnenca in fliša. Sredi otoka bi lahko imeli majhno slano jezerce. Otok bi lahko bil povezan s kopnim z visečim mostom. V sorazmerno mehko blatno dno bi dodali trdno podlago, na kateri bi se razvili dodatna flora in favna. Veliko rib, rakov in drugih organizmov bi se naselilo v votlinah otoka in na grebenih, zato bi kazalo posebej načrtovati to morsko dno.

Otok delfin

Na koprski urbanistični delavnici, ki je bila namenjena urejanju obale med Koprom in Izolo, sta svojo, morda še najbolj premišljeno zamisel otoka predstavila Franci Steinman, redni profesor za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, in raziskovalec Leon Gosar z iste fakultete, ki sta si zamislila otok v obliki delfina. Delfina zato, da bi že zasnova opozarjala na njegovo antropogenost, deloma tudi zato, ker bi bila njegova obala bolj razčlenjena, oblika pa naj bi otoku pomagala učinkoviteje kljubovati nekaterim najmočnejšim vetrovom.

Umetni otok podpira veliko uglednih strokovnjakov in biologov, med njimi Ugo Fonda, ki se zavzema za podvodne grebene, in Marjan Richter, ki je slovensko javnost minule dni presenetil s knjigo Naše morje. Tudi Jože Štirn, profesor biologije mednarodnega slovesa, je prepričan, da bi nanos velikih trdnih skal v morje v marsičem obogatil morje. Gradnjo otoka zagovarja pod pogojem, da bi se ga lotili po zelo temeljitih raziskavah in premislekih. Zelo pomembna bo že izbira lokacije. Natančno bo treba preučiti tokove in hidrodinamiko. Otok bi lahko vplival na to, da bi se morje preveč umirilo, ali pa bi se tokovi tudi povečali in bi odnašali, spirali dno. Opozarja na preveliko kaljenje morja ob nasipavanju in na premislek o tem, kako bo vplival na razvoj obale.

Argumenti proti otoku

Otoku nasprotuje del strokovne javnosti. Lovrenc Lipej je nesporno vodilni strokovnjak za biodiverziteto morja v Sloveniji. "Otok zmanjšuje površino morja, zato s takim posegom izgubljamo morje. Nobenih dokazov ni, da bi se povečala biološka raznolikost. Zagovorniki otoka morajo dokazati, da gre res za povečanje raznovrstnosti. Če bi že gradili otok, naj bo na pilotih, da bi morje pod ploščadjo ostalo morje. To je najslabši možni scenarij, ki bi ga bilo mogoče sprejeti. V vsakem primeru pa so nujne študije. Ne drži, da je muljasto dno brez življenja. V njem in na njem živi veliko vrst. Če hoče kdo podaljšati obalo, potem raje zagovarjam izkop zemlje in gradnjo zaliva," pravi Lipej.