Naravni rezervat Zelenci domačini prikrajšali za denar

Podkoren – V naravnem rezervatu Zelenci bodo s projektom Wetman zgradili prodni zadrževalnik, s katerim bodo preprečili nadaljnje zaraščanje in zasipavanje s prodom.

Meandra na reki in pešpoti, ki bi še povečala privlačnost območja, pa zaradi nasprotovanja agrarne skupnosti Podkoren, ki je lastnica dela zemljišč, ne bodo uredili.

S tem v lokalnem okolju zamujajo priložnost, da bi Zelence še bolj uveljavili kot naravno in turistično zanimivost ter v njih prepoznali tudi poslovno priložnost. »Zelenci bodo kot ena najlepših točk v občini Kranjska Gora po opravljenih posegih še naprej varovano območje narave, za turiste in druge obiskovalce pa bodo urejeni privlačnejše,« je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav.

Dostop bi bil boljši, če bi zgradili tudi meander na reki in uredili pot okoli celotnega območja Zelencev. V tej fazi domačini projekta celovito še ne razumejo, pravi župan, vseh težav, ki so se nakopičile v dolgih letih, pa se s tem projektom po njegovem ne da rešiti. Žerjav upa, da bodo v prihodnje v dialogu z domačini našli primernejšo rešitev.

Projekt ocenjen na 150.000 evrov

Zelenci so naravna vrednota, s projektom Wetman pa bodo preprečili njihovo nadaljnje zaraščanje in zasipavanje s prodom, ki ga vode ob nalivih prinašajo vanj, je povedal direktor kranjske enote zavoda za naravo Metod Rogelj, ki vodi projekt.

Ta je bil najprej ocenjen na 150.000 evrov, a ker domačini v njem nočejo sodelovati, so v evropski komisiji del denarja preusmerili na Pohorje, je povedal Rogelj, ki za Zelence pravi, da so »velika spužva, ki zadržuje ogromno količino vode«.

Celoten projekt Wetman v Sloveniji je vreden več kot dva milijona evrov. Poteka na šestih lokacijah (Pohorska barja, Zelenci, Mura–Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal) poleg urejanja in ohranjanja mokrišč kot pomembnih naravnih habitatov pa prinaša še šest novih delovnih mest.

Zaradi izsuševanja izginilo kar 70.000 hektarov mokrišč

Zaradi izsuševanja je v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja izginilo kar 70.000 hektarov mokrišč, ki imajo pomembno vlogo v naravi, saj napajajo vodonosnike, reke in jezera, delujejo kot naravne čistilne naprave, so obramba pred poplavami, zadržujejo usedline in hranilne snovi, varujejo pred erozijo ter utrjujejo obale.