Tiskane izdaje
»Zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda 1943. je pomenil odločilen prelom s podložništvom in začetek graditve lastne državnosti,« je poudaril Osolnik na prireditvi v prepolni Športni dvorani v Kočevju.
Slovesnosti so se udeležili predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora Janko Veber, nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, kočevski župan Vladimir Prebilič in med drugim tudi starosta naroda in predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik.
V začetku oktobra pred sedmimi desetletji se je v Sokolskem domu zbralo 572 odposlancev in 78 drugih udeležencev, ki so zaradi nevarnosti napada nemškega vojaškega letalstva tri dni zasedali samo ponoči. Zbor je predstavljal zastopstvo narodno zavedenih Slovencev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, kamor je segala organizacija OF. Predsednik izvršilnega odbora OF Josip Vidmar se je takrat dotaknil tudi očitka nasprotnikov osvobodilnega gibanja, da je upor kriv za trpljenje Slovencev in za povračilne ukrepe okupatorske oblasti, kar je zbor odposlancev takrat zavrnil. Zbor je sprejel tudi sklep o priključitvi Slovenskega primorja k matični domovini, vendar ta sklep takrat ni bil objavljen med dokumenti zasedanja. Verjetno se je to zgodilo, je razložil Osolnik, zaradi protestov italijanskega partijskega vodstva in tudi Stališča Moskve, da se bodo meje urejale po koncu vojne.
Odposlanci so izvolili tudi 42 članov delegacije v Svet narodne osvoboditve Jugoslavije (Avnoj) in po tem znamenitem zasedanju Avnoja v Jajcu je bila na seji Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS) v Črnomlju sprejeta deklaracija o združitvi Slovencev z drugimi narodi Jugoslavije »svobodno, po lastni volji in na temelju pravice do samoodločbe«. To ugotovitev je 50 let kasneje upoštevala komisija evropskih pravnikov, pod vodstvom predsednika francoskega ustavnega sodišča Roberta Badinterja, ki je priznala pravico Slovenije do izstopa iz SFRJ in priporočila evropskim državam njeno mednarodno priznanje.
»Zdaj imamo Slovenci svojo državo, za katero smo odgovorni sami. Naša skupna skrb je njen mednarodni položaj in družbena ureditev. Še toliko bolj so pomembne Cankarjeve besede, da si bo narod pisal sodbo sam,« je sklenil Osolnik. Ob veliki množici praporov je sledil bogat kulturni program s petjem borbenih in domoljubnih partizanskih pesmi.
