»Naši učenci niso podpovprečni«

Predsednik skupine za sestavo nove bele knjige Janez Krek opozarja na škodljivo in zavajajočo 
izjavo o premalo učinkovitem šolstvu. Branimir Štrukelj: Ta neoliberalna logika je uničujoča.

Objavljeno
04. februar 2011 21.19
Nevenka Žolnir, notranja politika
Nevenka Žolnir, notranja politika
Ljubljana – »Slovenija je v vrhu evropskih držav po višini sredstev, namenjenih za šolstvo, rezultati pa so podpovprečni,« v okviru razprave o učinkovitosti vlaganj v razvoj zadnje čase poudarja minister za razvoj Mitja Gaspari, s čimer je v šolskem prostoru sprožil val ogorčenih odzivov. »Izjava je napačna, zavajajoča in škodljiva za razvoj Slovenije, meni dr. Janez Krek, predsednik nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige v vzgoji in izobraževanju (NSS). Po njegovem je skrajni čas za resen premislek o vlaganjih na tem področju. Da je ministrova izjava uničujoča, meni tudi glavni tajnik sindikata šolnikov Branimir Štukelj. Sogovorniki so posredno potrdili, da je podlaga za Gasparijevo izjavo bržkone analiza iz še neobjavljene obsežne makroekonomske študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) 2010 Economic Review – Slovenia , ki razkriva tudi neprijetne podatke in predloge restriktivnih ukrepov na več področjih. Tako na izobraževalnem področju med drugim opozarja na preveliko število podružničnih šol in preveč otrok v razredih.

Minister Igor Lukšič v svojem odzivu opozarja, da ima naša država precej razkošno mrežo šol, velik delež otrok v vrtcih, subvencionirano prehrano, športne dvorane, šolo v naravi, kar nesorazmerno bremeni delež denarja za šolstvo, a se je za to zavestno odločila. Poleg tega poudarja, da se kakovost dela v šolah ne more preprosto meriti le po rezultatih mednarodne raziskave bralne pismenosti ter naravoslovnega in matematičnega znanja PISA.

Da mednarodne raziskave še zdaleč ne merijo niti celote znanja niti kakovosti pedagoškega dela šol ter vseh ciljev, ki jih zagotavlja šolski sistem, opozarja tudi predsednik NSS Janez Krek . Poleg tega ne drži, da so rezultati slovenskega šolstva nasploh podpovprečni. »Dosežki naših učencev v več mednarodnih raziskavah različnega tipa v različnih letih in na različnih predmetnih področjih kažejo, da so nekoliko nad povprečjem, ne pa pri samem vrhu. Najboljše rezultate dosegajo pri naravoslovju, kjer so nadpovprečni, sledijo rezultati pri matematiki, le v bralni pismenosti zadnja raziskava prinaša podpovprečen rezultat,« pojasnjuje.

»Vrtci in šole vzgajajo, oblikujejo identiteto ter osebnost učencev, delujejo socialno kohezivno, kar je vsaj tako pomembno kot izkazano znanje. Mreža vrtcev in šol mora upoštevati tudi geografsko poseljenost Slovenije. Slovenski šolski sistem že ima nekaj dobrih rešitev, ki jih drugi sistemi ne poznajo ali pa jih šele uvajajo,« meni Krek. Po njegovem ga je mogoče še izboljševati, vendar bo treba vlagati več kot v zadnjih letih, kajti »iluzija je, da bi lahko izboljšali kakovost, pravičnost in učinkovitost šolskega sistema ob negativnih trendih v gibanju deleža BDP za izobraževanje«.

Po podatkih OECD o izdatkih za preduniverzitetno izobraževanje je Slovenija po deležu na 8. mestu med državami EU, kar je v povprečju. In ni res, da naši učenci izkazujejo slabše znanje glede na vložena sredstva, pravi Krek. Države OECD za izobraževalne institucije v povprečju porabijo 6,2 odstotka BDP. Delež javnih izdatkov za formalno izobraževanje, ki se je v letih od 2001 do 2004 gibal okrog šest odstotkov BDP, je med letoma 2005 do 2008 padel. Če želimo držati korak z razvitimi državami in izboljšati kakovost, pravičnost in učinkovitost šolskega sistema, bi morali ta delež po njegovem mnenju povišati na najmanj od šest do 6,4 odstotka in v tem okviru več denarja nameniti tudi visokemu šolstvu.

»Na državni ravni bi si morali postaviti cilj, da se slovenski učenci s svojimi dosežki uvrščajo vsaj v zgornjo tretjino dosežkov učencev razvitih držav. To pomeni, da moramo ohraniti ali še izboljšati izkazano nadpovprečno znanje v naravoslovju, nekoliko izboljšati znanje matematike, največji korak pa je treba narediti v izboljševanju pismenosti učencev,« je prepričan predsednik NSS.

Z velikim ogorčenjem se na Gasparijevo izjavo odziva tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj . »Trditev je enostranska in bi jo lahko uporabili tudi za druge države. Švedska in Norveška, denimo, vlagata v izobraževanje več kot mi, rezultati njihovih učencev pri mednarodnih merjenjih znanja pa so na nekaterih področjih slabši. Poleg tega je nesprejemljivo, da se minister za razvoj zavzema za to, da bi vzeli del denarja osnovnemu šolstvu in ga dali univerzam, namesto da bi se zavzel za večji delež za izobraževanje sploh. To je neoliberalna logika, ki je za javno dobro uničujoča.«

Študija OECD 2010 Economic Review – Slovenia je prva kompleksna študija vseh makroekonomskih kazalnikov za našo državo ter vsebuje tudi ocene in priporočila. Obsega tri poglavja: makroekonomski okvir po krizi (med podpoglavji sta povečanje kapitalske ustreznosti bank, reforma pokojninskega sistema), izobraževalni sistem (predvsem kako povečati njegovo učinkovitost) in tuja vlaganja. Po naših informacijah bi morala biti že objavljena, a je naša država protestirala proti posameznim delom, zato je še neuradna. Dr. Janez Krek: »Iluzija je, da bi lahko izboljšali kakovost, pravičnost in učinkovitost šolskega sistema ob negativnih trendih deleža BDP za izobraževanje.«