Nasilje v družini: povzročitelji moški, žrtve ženske

Ljubljana – Zmotno je prepričanje, da je nasilje v družini pojav v nižjih slojih družbe in da je povezano z alkoholom in revščino. Po podatkih nacionalne raziskave o nasilju v partnerskem odnosu, ki so jih pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) povzeli v svojem poročilu o projektu za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini, petina povzročiteljev uživa alkohol, 16 odstotkov pa ga nikoli ne pije. Le 1,4 odstotka storilcev je brezposelnih, večina žrtev pa je srednje ali višje izobraženih in niso ekonomsko odvisne od nasilnežev.

Tri leta po sprejetju zakona o preprečevanju nasilja v družini so pri PIC v okviru projekta, ki ga financira evropska komisija in je med drugim namenjen dvigu ozaveščenosti, znanja in senzibilnosti med pravniki, sodniki, tožilci, pripravili analizo implementacije zakona. Sodelovanje centrov za socialno delo, policije, sodstva, zdravstva, šolstva in nevladnih organizacij pri obravnavi primerov so ocenili kot zadovoljivo.

Po besedah Katarine Bervar Strnad, koordinatorice projekta React – ukrepajmo proti nasilju v družini, so do brezplačne pravne pomoči upravičeni le tisti, za katere so centri za socialno delo podali oceno ogroženosti. Teh je bilo lani 115. Vendar bi bilo treba obseg postopkov, v katerih je dodeljena brezplačna pravna pomoč (za reševanje vprašanja zagotavljanja varnosti žrtve in prepustitev skupnega stanovanja v izključno rabo žrtvi), po mnenju PIC nujno razširiti še na razvezo, razdelitev skupnega premoženja in ureditev skrbništva.

Pretepena žena nazadnje plača še globo

Žrtve poročajo, da so odvetniki, bodisi dodeljeni bodisi plačani, in sodniki pogosto nerazumevajoči in neobčutljivi do njihovih težav. Nevladne organizacije pa delovanje policije na tem področju na splošno ocenjujejo kot pozitivno, kot slabo prakso pa izpostavljajo predvsem izrekanje glob za kršenje javnega reda in miru, saj jih večinoma na koncu, skupaj z drugimi položnicami, plačajo žene, ki zato naslednjič raje niti ne pokličejo policije. Problem pa je, tako Katarina Bervar Strnad, da policija ponekod klofute še vedno obravnava kot del tradicije, in ne kot nasilje ter da so prav zaradi tega različnega dojemanja razlike v statistikah med regijami, denimo med Dolenjsko, ker je zapisanih primerov manj, in Primorsko, kjer jih bolj strogo obravnavajo.

Na generalni policijski upravi so takoj zavrnili navedbe o neustrezni obravnavi. Zagotavljajo, da je policija že zdavnaj presegla »tradicionalno« pojmovanje, da klofuta ni nasilje. Ena njenih prednostnih nalog je skrb za enotne kriterije pri obravnavi primerov in takojšen odziv. »Osnovni namen interveniranja policistov na kraju nasilja v družini je vzpostavitev miru in zagotavljanje varnosti žrtvi in drugim družinskim članom ter zavarovanje dokazov, ki bodo v nadaljnjih postopkih omogočili učinkovito izvedbo kazenskega postopka ali postopka o prekršku skladno z veljavno zakonodajo,« so zagotovili pri policiji.