Ljubljana/Zagreb - Slovenski premier Janez Janša in njegov hrvaški kolega Ivo Sanader sta se danes popoldne sestala na spornem območju ob reki Muri pri Hotizi, kjer si bosta skupaj ogledala območje predvidene obnove protipoplavnega nasipa na območju reke Mure. Prisotna sta bila tudi oba zunanja ministra, slovenski Dimitrij Rupel in hrvaška Kolinda Grabar-Kitarović.
Srečanje se je začelo na začetku nasipa na levi strani Mure, 500 m od maloobmejnega prehoda Hotiza, namen srečanja pa je bila pospešitev prizadevanj za rešitev problema poplavne ogroženosti lokalnega prebivalstva ob reki Muri.
Za normalno življenje do dokončnega dogovora
Slovenija vztraja na položaju, kot je bil 25. junija 1991, vendar dokončnih dogovorov med državama ni, zato je tudi v vmesnem času potrebno poiskati rešitve za to, da bodo ljudje ob meji normalno živeli tudi v tem obdobju, je povedal Janša.
"S tem srečanjem dokazujemo, da sta obe državi sposobni reševati tista vprašanja, ki so v interesu lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje tudi takrat, ko niso dokončno sklenjeni formalni dogovori. Dejstvo je, da meddržavna meja na nekaterih delih ni natančno določena, kar bo na tak ali drugačen način treba urediti v prihodnosti," je dejal Janša.
Premier je poudaril, da se problemi pojavljajo tudi v tem vmesnem času in eden teh je poplavna ogroženost, zato so se v zadnjih dneh dogovorili za skupno reševanje težav na Muri, ne da bi to kakorkoli prejudiciralo mejo ali kakšno drugo vprašanje. Po Janševem mnenju gre za relativno zapleteno vprašanje, saj obstaja veliko različnih argumentov.
Pri obnovi bosta sodelovali obe strani
Janša je tako potrdil, da sta se s Sanaderjem dogovorila, da bodo nasip obnavljali skupaj ter ga skupaj tudi financirali. Z deli bodo začeli čim prej, saj je potrebno urediti le še formalnosti, da bo ta dogovor tudi pravnoformalno veljaven.
"Gre za urgentna dela, ki so v interesu obeh držav, še posebej pa prebivalcev, ki so poplavno ogroženi," je dejal predsednik vlade in tudi potrdil, da se slovenska policija umika z območja, kjer je bila prisotna zadnje dni, saj za njihovo prisotnost ni več razlogov.
Sanader je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja obeh strani, in dodal da današnji dogovor ne pomeni nikakršnega prejudiciranja meje, saj delegaciji sploh nista govorila o mejah, pač pa o tem, na kakšen način zaščititi tukajšnje prebivalstvo na obeh straneh meje pred poplavami. "Mura pogosto poplavlja, v kar smo se lahko nazadnje prepričali lani, zato je naša vlada že takrat sprejela sklep, da je potrebno zgraditi nasip. V tem trenutku skušamo ves trud vložiti v to, da ljudje na tem območju ne postanejo žrtve nedogovora med državama," je še pojasnil Sanader.
Kot je še dejal hrvaški premier, so meje druga zadeva in tudi to delo bo enkrat potrebno zaključiti. Dokler tega ne bo, po njegovih besedah obstajajo v veliki meri potrjene katastrske meje, vendar pa je dejstvo, da še vedno ne obstaja meddržavni sporazum o mejah.
"S tem, da bomo gradili skupaj, bomo dokazali skupen trud in evropski pristop k reševanju težav, ne glede na to, da še vedno obstaja odprto vprašanje meja. Najhuje bi bilo, da ne bi ukrepali, Mura pa bi znova povzročila veliko škodo, kot jo je lani," je dejal Sanader.
Bolje pozno kot nikoli
Na vprašanje, zakaj se je na reševanje omenjenih težav čakalo kar 15 let, je Sanader odgovoril, da za takšen dogovor nikoli ni prepozno ter da je bolje, da je do njega prišlo pozno kot nikoli. Na to, zakaj so najprej začeli brez dogovora in so s tem povzročili hudo kri, je hrvaški premier odvrnil, da so izgradnjo nasipa začeli na hrvaški strani katastrske občine, ker pa brez dogovora ne morejo graditi na slovenski strani, kakor tudi Slovenija ne more na hrvaški, smo se morali za to dogovoriti s Slovenijo, saj obnova samo na eni strani Mure ne bi imela nobenega smisla.
Rupel: Rešitve ne bo kar čez noč
"S Hrvaško se je mogoče dogovarjati, a o tistih najbolj zapletenih stvareh ni mogoče kar tako čez noč pričakovati rešitve. Sedaj smo oblikovali nov okvir za pogovore," je pojasnil Rupel. S tem v zvezi je hrvaški kolegici Grabar-Kitarović predlagal vzpostavitev rednega dialoga med stranema, pri čemer je treba najprej sestaviti dnevni red vprašanj.
Po Ruplovih besedah okvir za nadaljnje pogovore predstavljata izjava o izogibanju incidentom z lanskega srečanja obeh vlad na Brionih ter bela knjiga o meji med Slovenijo in Hrvaško. "To našim prijateljem na Hrvaškem ni vedno všeč. Imajo seveda svoje interese, mi pa imamo svoje," še je dejal minister.
Spomnimo, da so hrvaški delavci v ponedeljek na območju, kjer meja še ni določena, podirali drevje in začeli graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče, ne da bi obvestili slovenske lastnike zemljišč. To so počeli na območju, ki sicer leži v hrvaškem katastru, zemljišča pa so v slovenski lasti. Posredovala je posebna policijska enota Policijske uprave Murska Sobota, hrvaški delavci pa so nekaj dni kasneje ustavili dela.