Tiskane izdaje
Premirje med izvršno in sodno oblastjo glede uveljavitve novega plačnega sistema, ki sodnikom prinaša nižje plače, je zgolj navidezno in začasno. Kljub konstruktivnemu sestanku, kot ga je z najvišjimi predstavniki pravosodja v državi označil minister Lovro Šturm, si strani nista nič bliže, kot sta si bili. Njuna pogleda na ustreznost plačne reforme ostajata različna.
Sporočilo je bilo jasno. Vlada ne namerava odstopiti od začrtane poti. Drobljenje plačnega sistema bi po njeni presoji povzročilo plačni stampedo in tega ne bo dovolila. Sodniki pa prav tako ne bodo dovolili, da se od njih terja več dela za manj denarja. Za končnega razsodnika obe strani pozivata ustavno sodišče. Odloči naj čim prej.
Z izdajo začasnih odločb o prevedbi v nove plačne razrede naj bi upravnemu sodišču, ki že tako in tako bije boj s sodnimi zaostanki, tako kot večina drugih slovenskih sodišč, prizanesli s tisoč tožbami. Ali se bo to uresničilo, ni mogoče napovedati. Nikomur namreč ni mogoče preprečiti, da ne bi uporabil pravnih sredstev, ki so mu na voljo. Če kdo to dobro ve, so to sodniki in minister.
Bojazen, da se približujemo resnemu ogrožanju pravne varnosti, ni tako nič manjša kot pred tednom dni. Čedalje več sodnikov se namreč pridružuje odločitvi sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča in napoveduje, da bodo delali le toliko, kot od njih terja minimalna norma. To pa pomeni, da se lahko vrnemo v leto 1995, ko je začelo število nerešenih zadev strmo naraščati. Bo uresničevanje programa Lukenda tako ostalo izziv, zapisan le na papirju?
Nekatere izjave in poteze za sicer za javnost zaprtimi vrati na Župančičevi 3 dajejo slutiti, da na obeh straneh vlada nervoza. Vsaka nadaljnja nepremišljena poteza pa bi lahko pripeljala na pot brez vrnitve. Nekdo bi moral stopiti na zavoro.
