Nazdravili rojstnemu dnevu ustave

Ljubljana - Na ustavnem sodišču so pripravili slovesnost ob dnevu ustavnosti, ki ga 23. decembra praznujemo od leta 1997. Predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je v uvodnem govoru poudaril, da je dan ustavnosti namenjen predvsem temu, da se poleg položaja ustavnega sodišča spomnimo tudi na zavezanost k varovanju človekovih pravic. Opozoril je, da ustavno sodišče ne zmore svojega dela. Lani so ustavni sodniki dobili v presojo 1300 zadev, letos že 1800.

Prav zato je Čebulj pozval k razmisleku o obsegu z ustavo določenih pristojnosti ustavnega sodišča, še posebej, ker so bili po sprejetju ustave v okviru sodne veje oblasti vzpostavljeni mehanizmi, ki bi lahko prevzeli del obstoječih nalog na področju ustavnosodne presoje. Ne zaradi razbremenitve ustavnega sodišča, temveč zaradi zagotovitve možnosti učinkovitega uresničevanja človekovih pravic, je dodal.

Sodelovanje med sodišči je realnost

Slavnostni govornik, sodnik sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu Marko Ilešič, pa je poudaril, da je potrebno ustvariti spoštovanje do sodstva. V govoru je opozoril na problem pristojnosti sodišč in prakso, ko sta o isti zadevi odločali dve sodišči, na primer sodišče evropskih skupnosti in evropsko sodišče za človekove pravice. Kljub temu, da ne obstaja zavezujoče pravilo, je praksa prinesla spoštovanje prve izrečene sodbe. Po Ilešičevem mnenju je prevladala zavest o potrebi spoštovanja sodbe paralelnega sodišča. "Zdi se mi, da živimo v času, ko se sodniki, pa seveda tudi drugi, ki jim je do varovanja ustavnosti in zakonitosti, vedno bolj zavedamo, da sodelovanje med sodišči ni le fraza, ampak pomembna vrednota s pomembnimi praktičnimi učinki", je svoj nastop zaključil Ilešič.

Slovesnosti so se udeležili predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, visoki predstavniki verskih skupnosti, sodniki in drugi gostje. Predsednik vlade Janez Janša se zaradi seje vlade slovesnosti ni udeležil.

Sprejetje ustave, samostojnost Slovenije

S sprejemom prve slovenske ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječem na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V počastitev sprejetja in uveljavitve ustave, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnikov, je ustavno sodišče 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Praznujemo ga od leta 1997.

23. decembra pa mineva tudi 15 let od plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volivcev izreklo za samostojnost. Izidi plebiscita so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, zato 26. december obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.