Ne bodo več dežurni krivci

Ljubljana - Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v izjavi za javnost opozarja, da sta zdravniški sindikat Fides in ministrstvo za zdravje na sredinih novinarskih konferencah javnosti posredovala informacije, ki predstavljajo skrivljeno podobo dejanskega stanja. Direktorji zdravstvenih zavodov sporočajo, da ne nameravajo igrati stalne vloge dežurnih krivcev zaradi problemov v zdravstvu, ki jih niso povzročili. Kot navajajo, je predsednik Fidesa Konrad Kuštrin kot glavni razlog za napovedano splošno opozorilno stavko, ki naj bi bila 15. novembra, navedel, da direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne spoštujejo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, kar je uvodoma navedel tudi minister za zdravje Andrej Bručan na svoji novinarski konferenci.

Že leta nerazrešene zadeve še niso dobile epiloga

"Trditvi obeh o krivdi direktorjev javnih zdravstvenih zavodov za nastalo stanje so na podlagi dokaznih listin neverodostojne," so prepričani v združenju zdravstvenih zavodov. Po njihovih navedbah je leta 2003 odbor za razlago kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike sprejel razlago kolektivne pogodbe glede načina plačevanja dežurstva, ki pa po svoji vsebini ni razlaga kolektivne pogodbe, temveč sprememba kolektivne pogodbe, za kar pa omenjeni odbor ni pristojen.

Na ta problem pravne narave so opozorili takratnega ministra za zdravje Dušana Kebra. Ministrstvi za zdravje in notranje zadeve - slednje kot pristojno za plače v prejšnjem mandatu - sta na temo plačila dežurstva pripravili dva dopisa, s katerim sta ugotovila prekoračitev pristojnosti odbora in s tem neveljavnost razlage. Stranke kolektivne pogodbe pa so sprožile postopek reševanja sporov, ki pa ni bil zaključen, saj ministrstvo za zdravje še vedno ni imenovalo članov arbitražnega sveta.

Dva kontradiktorna dopisa, oba veljavna

Še pred dokončno rešitvijo spora je sedanji minister za zdravje Andrej Bručan poslal direktorjem javnim zdravstvenih zavodov dopis, s katerim jim nalaga, naj spoštujejo sporno razlago odbora, pojasnjujejo v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije in dodajajo, da so jim posredovali tudi stališče ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Ob tem ugotavljajo, da so dopisi oziroma stališča ministrstev prejšnje in sedanje sestave kontradiktorni ob nespremenjenih podlagah in ohranjeni veljavnosti. Noben dopis namreč ni preklican ali razveljavljen.

"Ker smo direktorji javnih zdravstvenih zavodov, ki smo z zakonom zadolženi in odgovorni za zakonitost izplačevanja plač zaposlenim, podvomili v pravno utemeljenost omenjenega napotila ministra Bručana, smo računskemu sodišču posredovali dopis s prošnjo za stališče v zvezi s problemom plačila dežurstva." Računsko sodišče je nato potrdilo njihovo stališče glede neustrezne pravne podlage za plačilo dežurstva po napotilu ministra Bručana in zahtevi Fides.

Zakon ali aneks plus dodatna sredstva

Direktorji javnih zdravstvenih zavodov v izjavi za javnost sporočajo, da podpirajo legitimne zahteve zdravnikov in drugih zaposlenih po višjih plačah, a dodajajo, da je potrebno zagotoviti pravne podlage in ne iskati bližnjic s pomočjo raznih tolmačenj in dogovorov. Če imata ministrstvo za zdravje in sindikat Fides iskrene in skupne namene po dvigu plač v dežurstvu, naj to storita z aneksom h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike oziroma z zakonom. Za spremembo plač pa je hkrati potrebno zagotoviti tudi dodatna sredstva in ne zgolj naložiti zavodom dodatnega finančnega bremena, kot se je to zgodilo v tem primeru, še opozarjajo v združenju.