Tiskane izdaje
Ljubljana − Kako živita 31-letna Maja in 25-letna Neva? Zakaj se je prva odločila, da ne bo več sprejela vsakega dela, in zakaj druga odhaja v tujino? O tem pišemo v času, ko se številkam, po katerih slovenska mladina na žalost izstopa v Evropi, ne moremo izogniti.
Maja je študirala arhitekturo in v zadnjih letih zaman iskala službo z rednimi izplačili. Delala je, denimo, za arhitekturni biro prek statusa samostojnega podjetnika. Uspeh je bil, če ji je s honorarjem, pogosto izplačanim z zamudo, uspelo poravnati prispevke, najemnino, hrano in telefon. Zato je sklenila, da delo pusti. »S težkim srcem sem se odločila preseliti nazaj domov, saj takrat nisem videla druge rešitve,« pove danes 31-letna Maja. »Kaj je plačan dopust, seveda še nisem imela priložnosti izkusiti.« Zdaj občasno dela v biroju, včasih grafično oblikuje, nekaj pa zasluži z ustvarjanjem unikatnih izdelkov. Prav zaradi slabih izkušenj se je namreč odločila, da vsakega dela ne bo sprejela več. Želi normalno plačano delo, »vse, kar je nad minimalno plačo«, in predhodno podpisano pogodbo. To so njene zahteve, skromne, a danes pomembne. Zaradi tega si nikakor ne bi upala ustvariti družine, saj še sebe komaj preživi. Toda, »imam veliko srečo, da imam vsaj streho nad glavo in lahko delam iz svoje otroške sobice«. Od nove vlade zato pričakuje ukinitev študentskega dela in izenačitev vseh oblik pogodbenega dela. Svojim »sotrpinom« pa sporoča, naj ne čakajo na državo. »Lahko si pomagamo sami, tako, da ne delamo pod ceno, ki ni vredna človeka, izobrazbe in strokovnosti«, zaključuje Maja.
Prav spremembe v zaposlovanju so nujne tudi po mnenju Neve. Študentsko delo namreč ovira ustvarjanje novih delovnih mest, doda 25-letnica, ki odhaja na doktorski študij v tujino. Tujina jo privlači predvsem zaradi novih izzivov, drugačnega pristopa k študiju in mednarodnega okolja, morda tudi zaradi občutka, da imaš v tujini večjo možnost napredovanja. Zdi pa se ji, da veliko mladih vidi rešitev prav v tujini. Tudi sama ima vse več prijateljev, od diplomiranega programerja do doktorice medicine, ki bodisi o tem razmišljajo bodisi so se že preselili v tujino, da bi našli delo. To je dobro, saj si ne zapirajo vrat pred svetom, pa tudi žalostno, saj odhajajo predvsem izobraženi in delovni ljudje, ki pri nas ne vidijo prihodnosti.
Kaj obljublja najverjetnejša nova vlada?
So pričakovanja Maje in Neve skladna z željami formalnih predstavnikov mladih in predvsem predvidenimi ukrepi bodočih snovalcev vladnih politik? Kaj mladim obljublja stranka Mira Cerarja v prvem osnutku koalicijske pogodbe? Čeprav danes pričakujemo drugega, bistvenih sprememb za mlade najverjetneje ni pričakovati, vsaj glede na dosedanje izjave.
Ključna prioriteta nove koalicije na področju mladih bo, če verjamemo zapisanemu v prvem osnutku koalicijske pogodbe, njihovo zaposlovanje. »Mladi ne sodijo na zavod za zaposlovanje«, lahko preberemo ne le enkrat. Da bi to lahko uresničili, bodo povezali šolski sistem s trgom dela. Vsaka delovna izkušnja bo po novem štela, vse izkušnje pa se bodo beležile na enem mestu. Ena izmed ključnih prioritet nove vlada bo še medgeneracijska solidarnost, posebno pozornost, pravijo, pa bodo namenili tudi lažjemu dostopu do prvega stanovanja.
Karierni inkubatorji
Ustanovili bodo karierne inkubatorje, ki bodo mladim v pomoč pred začetkom izobraževalne poti in po njej. Ti bodo, verjetno skupaj z novim svetovalnim portalom, ki bo vključeval tudi podatke o možnostih za zaposlitev, omogočali mladim, so zapisali, lažjo in kvalitetnejšo izbiro poklica ali študija. Pomagali jim bodo še pridobivati izkušnje že med srednješolskim kot tudi kasneje med univerzitetnim izobraževanjem. Po končanem šolanju pa bodo »inovativnim mladim« zagotavljali vso potrebno strokovno podporo in infrastrukturo za ustanavljanje podjetij. To nalogo so pisci osnutka pripisali zavodu za zaposlovanje.
Kako bo institucija, v kateri so bile v preteklosti pogosto ugotovljene številne nepravilnosti, to učinkovito izvajala, ni zapisano. Bodo karierni inkubatorji povezani tudi s kariernimi centri na univerzah, ki imajo zagotovljena evropska sredstva do 2015, je naslednje vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno.
Prav konkretnejšo opredelitev načinov realizacije predvidenih ciljev v osnutku pogodbe pa pogrešajo v Mladinskem svetu Slovenije, ki ga vodi Teja Jarc. Sami sicer ugotavljajo, da so sestavljalci koalicije vključili precej predlogov, ki so jih predstavniki mladih v zadnjih dveh letih zagovarjali, kar nekaj pa jih pogrešajo.
Digitalna delovna knjižica
Vse izkušnje, pridobljene tudi s pomočjo kariernih inkubatorjev, bodo zabeležene v mladinsko študentsko digitalno delovno knjižico. Vsako delo, čeprav ne pridobljeno v rednem delovnem razmerju, bo tako štelo za delovno izkušnjo. Tudi obvezna praksa, ki bo po novem, vsaj tako obljubljajo, plačana. Anomalija neplačane obvezne prakse se je v zadnjih letih razširila na številne, tudi javne institucije. »Če država zahteva od mladega človeka delovne izkušnje, naj ga za to tudi primerno plača,« so prepričani v stranki Mira Cerarja. Pri tem za opravljanje obveznega pripravništva in praks obljubljajo vavčerski sistem. Glede na zapisano bo ta brez obveznega mentorstva, čeprav bi bilo to nujno, opozarjajo v mladinskem svetu. Predlagana ureditev prakse je tudi po mnenju Jaše Lategana iz študentskega društva Iskra pozitivna, a preveč ohlapno napisana. Ni namreč jasno, pravi, kako bo vavčerski sistem sploh deloval.
Popolnoma zgrešena pa je po njegovih besedah študentska digitalna izkaznica, ki jo po drugi strani podpirajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) z Žigo Schmidtom na čelu. Lategano se sicer strinja, da bi bilo beleženje neformalnih delovnih izkušenj izboljšava, kar študentski servisi na nek način že počnejo, ne moremo pa študentskega dela obravnavati kot luksuz, s katerim študenti ustvarjajo dodatni zaslužek. Za vedno več mladih ta predstavlja življenjsko nujni dohodek. Prav tako, nadaljuje, tudi nekateri delavci, ki niso več študentje, prek znancev s statusom pridobivajo študentske napotnice na zahtevo delodajalcev, zato bi bila »potrebna strategija za odpravo takšnih oblik dela«. Na nujnost izenačitev pravic zaposlenih in prekernih delavcev opozarjajo tudi v mladinskem svetu. Prav tako bi nekaj več besed o tem v osnutku pogodbe pričakovali v ŠOS: »Skoraj vsak tretji mlad človek je brezposeln, tistih nekaj, ki pa ima zaposlitev, pa večinoma dela prek kakšne oblike prekerne zaposlitve, ki ne nudijo nobene socialne varnosti«. V ŠOS še menijo, da je sedanji osnutek koalicijske pogodbe zelo medel in nedorečen, videti pa bi si želeli tudi več dolgoročne vizije in konkretnejših ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Julija jih je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 10.000, mlajših od 24 let, in več kot 18.000, starih od 25 do 30 let.
Tako kot predhodne bo tudi nova vlada pisala zakon o malem delu za mlade in upokojence. Zakon s takšnim naslovom je bil v državnem zboru sprejet leta 2010, a nikoli ni začel veljati, saj so državljani glasovali proti uveljavitvi tega na referendumu. Tudi trenutna vlada v odhodu je pripravljala reformo študentskega dela, ki je vključevala številne ideje omenjenega zakona.
Stanovanjska politika
Delež mladih, ki živijo s starši, je tudi po raziskavi Mladina 2013 še vedno nad evropskim povprečjem. Verjetno tudi zato nova vlada napoveduje subvencioniranje obrestne mere za nakup ali obnovo sicer le starejših hiš na podeželju in prevzemanje kmetij. Z javnimi deli za brezposelne mlade na podeželju pa želijo oživljati kmetije in kulturno dediščino. S tem bodo zagotavljali nadaljevanje družinske tradicije, s katero bodo mladi prevzemniki kmetij sebi omogočili preživetje in prispevali k prehranski samopreskrbi v Sloveniji, so prepričani v stranki Mira Cerarja.
Podpirali bomo še ustanavljanje stanovanjskih zadrug po zgledu iz Nemčije in Švice. Zadruge bodo deležne davčnih ugodnosti pri pridobivanju kreditov za obnavljanje, gradnjo ali nakup stavb, katerih namen bi bil pridobitev primernega stanovanja za nastanitev mladih družin ali posameznikov. Koncept stanovanjskih zadrug podpirajo v društvu Iskra, niso pa, opozarjajo, davčne olajšave in ugodnejši krediti za prenovo dovolj za zagotavljanje lažjega dostopa stanovanj za mlade. V Sloveniji potrebujemo nacionalni stanovanjski program, opozarjajo v mladinskem svetu. Ta mora med drugim vzpostaviti trg trajno najemniških stanovanj, financiranje stanovanjskih kooperativ, državna poroštva pri stanovanjskih posojilih ter spodbujanje menjave stanovanj med generacijami z oprostitvijo plačila davčnih obveznosti in morebitnimi drugimi ugodnostmi.
Medgeneracijska solidarnost
Prav vzpostavitev politike medgeneracijske solidarnosti, tako med mladimi in starejšimi kot zaposlenimi in brezposelnimi, pa je eden od osmih osrednjih prioritetnih političnih projektov nadaljnjega razvoja nove vlade. Verjetno bodo tudi zato subvencionirali mlade, ki se bodo zaposlili za nego in skrb starejših. S tem bodo mladim, so prepričani, omogočili zaposlitev v panogi, »ki podpira cilje aktivnega staranja in oskrbe v domačem okolju, ki sta postala izziva za moderno družbo 21. stoletja«.
Če bo osnutek koalicijske pogodbe ostal takšen, kot je, se bodo povečale prispevne stopnje države in občin pri zagotavljanju olajšav za plačevanje vrtca ter znižalo plačilo vrtca za vsakega naslednjega otroka, sočasno vključenega v vrtec.
Predvsem mladi bodo verjetno z veseljem podprli vzpostavitev e-volitev. Kot obljubljajo, bo to na podlagi analize pripravljeno do prvih naslednjih volitev na nacionalni ravni.
