Tiskane izdaje
»Ne zavračamo varčevanja, a nismo še dobili ponudbe za dogovor. Vse, kar izvemo, izvemo iz medijev. Interes zdravnika sta ozdravljenje bolnika in zdravnikova avtonomija pri tem, z ukrepi in apeli se v to ne da posegati,« je dejal Konrad Kuštrin o nedavnem pismu direktorja zdravstvene blagajne in ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, v katerem pozivata zdravnike k varčevanju. Kaj pa zahteva skupščine zdravstvene blagajne po ponovnem pretresu dviga plač v zdravstvu? »Če se bodo pogajanja ponovno odprla, naj se odprejo za vse v javnem sektorju. Dodatki so urejeni v sistemu plač in enaki za vse javne uslužbence,« je dejal Kuštrin, ki je ovrgel tudi trditev Sama Fakina, da imajo zdravniki drugod po Evropi le 30 dni dopusta.
Sicer pa so predstavniki zdravniških organizacij včeraj govorili predvsem o varčnem režimu predpisovanja zdravil - predlogu zdravstvene blagajne, po katerem naj bi zdravniki predpisovali manj zdravil in cenejša, najcenejše pa bi lahko izdali bolniku na podlagi zdravnikovega recepta kar v lekarni. Zdravniki ne morejo biti proti racionalizaciji, a z možnostjo, da bi zdravilo, ki ga predpiše zdravnik, farmacevt v lekarni zamenjal z najcenejšim, se ne strinjajo, je povedal prof. dr. Pavel Poredoš.
»Namen ukrepa je, da bi bile cene zdravil drseče,« je pojasnil Poredoš, ki je bil z ukrepom že seznanjen kot vodja novoustanovljenega sveta za zdravila pri ministrstvu za zdravje. A zdravniki imajo pomisleke. »Nimamo pa podatkov, ali cenejša generična zdravila pomenijo le racionalizacijo ali tudi poslabšanje možnosti za zdravljenje. Zavzeli smo se za to, da zdravstvena blagajna predstavi izračune in tudi, ali so zadeve pod strokovnim nadzorom,« je povedal.
Poleg tega zdravniki ne morejo izvesti ukrepa, ker nimajo vsi računalnikov, pomisleke pa imajo tudi zaradi bolnikov. »Imamo veliko zdravil z različnimi imeni, a enako substanco. Toda bolniki so navezani na določeno zdravilo, na konkretno škatlico, ki ji zaupajo. Tu gre tudi za placebo učinek. Najpomembneje je, da zdravnik in bolnik skupaj izbereta pravo zdravilo, ne pa, da ga nato farmacevt zamenja,« je dejal Poredoš.
Pri količini predpisanih zdravil vidi Poredoš več možnosti, a tudi težav. Doslej so bili zdravniki pri predpisovanju zdravil avtonomni, a se število receptov ni zelo povečalo. Ena izmed težav je, da bolniki pričakujejo zdravilo, ko obiščejo zdravnika. »Če ne dobijo vsaj enega, že razmišljajo, da bi zamenjali osebnega zdravnika,« pravi Poredoš. Zdravniki bi lahko omejili predpisovanje le na zdravila z dokazano učinkovitostjo, a največ bi po njegovem pripomogla participacija, torej doplačilo iz žepa. »Ne poznam države, kjer bi bila vsa pomembna zdravila dostopna brez doplačila. V Nemčiji je doplačilo deset evrov za vsak omot, pri nas bi lahko bilo simboličen evro ali dva. To bi bilo vzgojno. Otroci, nosečnice in rakavi bolniki bi bili seveda izvzeti,« predlaga predsednik zdravniškega društva.
Iz tiskane izdaje Dela
