»Ne nas, občina ogroža delovna mesta Trboveljčanov!«  

Trbovlje – Trboveljski občinski svetnik in ustanovitelj Liste DNK Jože Pustoslemšek je po pooblastilu občinskega sveta več tednov »sledil« tovornjakom z elektrofiltrskim pepelom iz krškega Vipapa, namenjenim na rudniške površine v trboveljski Bukovi gori. Ker glede na njegovo poročilo obstaja utemeljen sum, da sanacija ne poteka zakonito, bo občinska komisija za varstvo okolja od Rudnika na nocojšnji seji zahtevala, da takoj prekine sanacijska dela. Bo občina s tem ogrozila potek likvidacije Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH)?


 
»Ne,« odgovarja Jani Žlak, likvidacijski upravitelj RTH, »bo pa ogrozila delovna mesta Trboveljčanov, ker bo na teh površinah namesto urejene industrijske cone ostala velika luknja.« Žlaka, kot dodaja, namera občinskega vodstva ne preseneča: »Ker smo nekaj takega pričakovali, smo občino prehiteli, naredili korak dlje in naročili odmik od projekta. Ta se že izdeluje, pričakujemo ga v dveh tednih. Sanacija površin zaradi občinskih potez ne bo trpela, bo pa moral za posledice teh potez odgovornost namesto RTH prevzeti nekdo drug. Vztrajam, da je pepel iz Vipapa primeren za odlaganje na površinah, na katerih si je občina zamislila industrijsko cono.«



RTH mora po zakonu v likvidacijo do konca 2020. Pepel iz Vipapa jim je septembra prinesel 22.000 evrov izplena, ki ga vlagajo nazaj v sanacijo površin.

Pingpong s pepelom

To bo že drugič, da so si na trboveljski občini premislili glede pepela. Poleti so najprej ostro protestirali proti pepelu iz Termoelektrarne toplarne Ljubljana, ki ga je na svojih površinah »skladiščila« trboveljska energetska družba HSE EDT. Najprej analize, so rekli. In na mize dobili – dve vrsti analiz. Pod prvo se je podpisal inštitut Ikema, pod drugo Regionalni tehnološki center Zasavje. Prva je pepel razglasila za nenevaren odpadek, ki ni primeren za prekrivanje deponije. Druga je ugotovila diametralno nasprotno: da je primeren za prekrivko; Trboveljčani so verjeli »domači« stroki in se zavarovali tako, da so HSE EDT pepel »ob upoštevanju vseh predpisov« dovolili »samo skladiščiti«; drugih »manipulacij« z njim, dokler HSE EDT ne pridobi slovenskega tehniškega soglasja, niso dovolili. Hkrati so RTH dovolili, da sme nadaljevati sanacijo degradiranih površin na območju Bukove gore v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in nadzor nad »terenom« zaupali Jožetu Pustoslemšku. Ker je Pustoslemšek pri dovozu pepela iz Vipapa odkril vrsto domnevnih nepravilnosti, so si v občinskem vodstvu, kot rečeno, zdaj spet premislili in srž problema s HSE EDT preusmerili v RTH …



Situacija je zdaj obrnjena: zdaj bo občinsko vodstvo dovoz pepela prepovedalo RTH, dovoljuje pa ga HSE EDT. Tej je v vmesnem času uspelo pridobiti slovensko tehniško soglasje (STS) in pridobiti tudi projekt, po katerem bodo lahko v prihodnjih dveh letih še nesanirane površine v Lakonci nad Trbovljami rekultivirali s 30.000  kubičnimi metri pepela iz ljubljanske toplarne. V zadnjih mesecih je HSE EDT z dovoljenjem občine prevzela okrog 800 ton od načrtovanih 6000 ton pepela. V kratkem ga bodo v skladu s STS in občinskim soglasjem začeli predelovati v gradbeni proizvod in ga vgrajevati v brežine v Lakonci. RTH, ki so ga meritve odloženega materiala na območju Bukove gore doslej stale med sto in dvesto tisoč evri in ki so resda pokazale nekajkrat prekoračene vsebnosti barija in kloridov, bo zdaj na zahtevo občine pristal še pod drobnogledom inšpekcij. Občinska komisija za varstvo okolja namerava namreč nocoj pozvati »državne institucije, da kot skrben in vesten lastnik RTH opravi izredni inšpekcijski nadzor« nad sanacijo Bukove gore.

Vipapov pepel je nekoč končal v Šentjerneju

RTH sicer zavrača vse očitke, da površin ne sanira v skladu z zakonodajo in tehničnimi zahtevami. V odgovorih občini so zapisali tudi, da niso kompetentni za nadzor Vipapa, od koder v Trbovlje vozijo mulex, vipelex in viželex – to so komercialna imena za pepel oziroma ostanek pri gorenju v dveh Vipapovih kurilnih napravah. V RTH sicer poudarjajo, da so tla na območju Bukove gore neprepustna …
 
Naj spomnimo, da so z omenjenimi Vipapovimi pepeli v preteklosti, do 2014, polnili gramoznico v občini Šentjernej. Zasuli so jo s 47.000 tonami pepela, ko so material vzorčili, pa se je pokazalo, da so poleg barija presežene tudi mejne vrednosti kroma in niklja. Kot so v Vipapu za medije dejali tedaj, so bile vsebnosti prekoračene »le v nevezanem materialu, ki ni bil zadosti navlažen in zgoščen« …