Tiskane izdaje
Še vedno ni jasno, koliko rečnih galebov s Ptujskega jezera je poginilo zaradi zastrupitve. Veliko bolj zaskrbljujoče pa je, da vse naše pristojne službe potrebujejo cel teden ali dva, preden bodo ugotovile, od česa so ptice poginile. Šele potem bo namreč mogoče začeti iskati natančen vzrok in ga odstraniti. Dotlej pa so v nevarnosti še druge ptice, druge prostoživeče živali in na koncu morda celo ljudje.
"Poginuli galebi so pokazatelji, da je nekje očitno zelo nevarno žarišče za katerega pa ne vemo kje je, zaradi počasnosti, pa ga sistem v državi morda sploh ne bo nikoli našel. Takšen sistem odziva na ekološko katastrofo je neustrezen," poudarja Dominik Bombek iz Društva za opazovanje ptic Slovenije. Doslej so našli že preko 170 poginulih galebov in pet ptic roparic, ki se hranijo z mrhovino. Morda so nekaj poginulih galebov požrli tudi veliki somi, ki živijo v Ptujskem jezeru; morda so se jih kje lotile tudi druge ali celo udomačene živali. "To ni pogin, to je ekološka katastrofa velikih razsežnosti," ocenjuje Bombek. Temu dejstvu primerno bi se morale organizirati tudi ustrezne službe in laboratoriji, saj v takem primeru ni časa za dvotedensko laboratorijsko iskanje strupa - tega bi morali odkriti nemudoma in že naslednji dan ustrezno ukrepati. "Bojim se, da bo zaradi neustreznega sistema vse ostalo samo pri prijavi. Ker bo preteklo preveč časa, se ne bo našel povzročitelj."
Rečni galebi imajo edino kolonijo v Sloveniji na ptujskem akumulacuijskem jezeru. Na okrog 400 hektarih veliki vodni površini je po izgradnji jezera, ki je v resnici zadrževalnik vode za hidroelektrarno Srednja Drava II v Forminu na Ptujskem polju, nastal izjemen ptičji biotop - prezimovališče za nekatere ptice iz severnih dežel in tudi počivališče za druge, ki se preko zime selijo v južnejše kraje, nekatere vrste pa tu stalno živijo. Po podatkih Dopps na jezeru gnezdi okrog 830 parov rečnih galebov. Na treh umetnih otokih na jezeru, ki so jih zgradili prav za bivališča in gnezdišča ptic, pa sta zdaj dva otočka povsem prazna in nihče ne ve, koliko parov še šteje ta kolonija. Najdenih 170 poginulih galebov prav gotovo ni zadnja številka zastrupljenih živali. Včeraj so pri pregledovanju okolice našli še nekaj ptic, nekatere med njimi pa so že bile obgrižene in delno požrte. Pobrane ptice nedvoumno kažejo, da jih je ugonobil neki zelo močan strup. Zdaj lahko samo ugibajo, ali je nekje na poljih južno od jezera (od tam so priletavali galebi in med preletom mrtvi padali v jezero)n ekdo uporabljal kakšno posebno, morda celo iz tujine pripeljano in pri nas prepovedano fitofarmacevtsko sredstvo, ali pa je kdo nekam v naravo odložil kakšno zelo strupeno snov.
Bombek opozarja: "S kmetijstvom mora biti nekaj zelo narobe, saj je trend upadanja populacij ptic kmetijske krajine v zadnjih letih največji. Iz kmetijske krajine izginjajo vrste, ki so bile še desetletje nazaj pogoste." Tudi tokrat se krog potencialnih povzročiteljev čedalje bolj približuje kmetijstvu: "Glede na to, da v jezeru in okoliških vodotokih ni bilo pogina rib in drugih vodnih organizmov sklepamo, da so se zastrupili nekje drugje. Morda na njivah, na to kaže tudi pet mrtvih ujed, ki smo jih opazili na njivi južno od Ptujskega jezera."
Nacionalni veterinarski inštitut ljubljanske Veterinarske fakultete je že v ponedeljek dopoldne dobil poročilo o geomorfološki preiskavi poginulih ptic. Ker virusa ptičje gripe v Laboratoriju za kužne bolezni perutnine in ptic niso našli, je potrebno opraviti nadaljnje preiskave. Vzorci so šli na bakteriološke in virološke preiskave, opravili pa bodo tudi histološke in kemijske. Zaradi tolikšnega preiskovanja in iskanja vzroka na Upravi za varno hrano pričakujejo končne rezultatet vseh teh preiskav šele čez teden ali dva.
"Tako dolg časovni okvir ugotavljanja vzroka pogina je že iz okoljskega vidika nedopusten, saj gre za sum zastrupitve okolja, ne samo ptic. Ker še ne poznamo snovi, ki povzroča pogin ptic in ne vemo, kje so ptice prišle v stik s strupeno snovjo, morda obstaja velika nevarnost tudi za ljudi, ki bi prišli v neposreden stik ali pa bi se lahko strup razširil v podtalnico," opozarja Bombek. "Nekje na prehranjevališču se je zgodila okoljska katastrofa, ki zahteva takojšnje ukrepanje, saj galebi še vedno poginjajo in je verjetno število poginulih ptic nekajkrat večje kot smo jih našli ob gnezdišču."
