»Ne pritiskajte na zdravnika, naj vas pošlje na CT«

Verjetnost, da bodo rentgenski žarki povzročili raka, se povečuje s številom preiskav.

Objavljeno
23. junij 2012 16.46
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana – »Preiskava z računalniškim tomografom (CT) je pomembna za diagnosticiranje bolezni, a je zaradi rentgenskih žarkov za zdravje tudi škodljiva. Bolniki naj zato nikar ne pritiskajo na zdravnika, da bi jih po nepotrebnem poslal na slikanje s CT,« priporoča inšpektor Uprave RS za varstvo pred sevanji doc. dr. Dejan Žontar, fizik.

V Sloveniji je 98 odstotkov medicinskih naprav (klasičnih rentgenov in CT-naprav), ki delujejo na podlagi rentgenskega žarčenja, tehnično ustreznih. V vsakem trenutku je kakšna aparatura tudi v okvari, a jo, če napaka vpliva na varnost bolnika, začasno izločijo iz uporabe, je povedal pristojni inšpektor dr. Dejan Žontar.

Razvoj raka zaradi rentgenskih žarkov

Možnost, da se bo zaradi slikanja z rentgensko napravo razvil rak, pa kljub tehnični sprejemljivosti naprav obstaja. Verjetnost, da bodo rentgenski žarki povzročili raka, se povečuje s številom preiskav. Čeprav pri posamezni preiskavi bolnik ne dobi velikega odmerka, se ti seštevajo in s tem se verjetnost razvoja raka povečuje. Za količino, pri kateri so znanstveniki prepričani, da povzroča raka, se šteje sto milisivertov (mSv). Domnevajo pa, da povzročajo nevarnost tudi manjše količine. Pri dobljenih 20 mSv dobi raka eden od tisočev, pri dobljenih sto mSv eden od dvesto ljudi. Škode ni videti takoj, saj se rak razvije šele deset let po obsevanju. Zato inšpektor pravi, da se je treba slikanju z rentgenskimi napravami izogniti, če preiskava ni zares potrebna.

Toda bolniki zaradi lastne nevednosti doživljajo ravnanje skrbnega zdravnika, ki jih poskuša obvarovati pred nepotrebnim sevanjem, velikokrat napačno. Ujamejo se v psihološko zanko. Občutek imajo, da je zanje bolje, če jim zdravnik predpiše čim več preiskav. Lep primer je slikanje pljuč. Doktrina pravi, da je treba bolnika slikati najprej od zadaj, sliko pogledati, in če bolezni tako ni mogoče diagnosticirati, je treba bolnika poslati še na dodatno slikanje od strani. Tako bi bolnika v veliko primerih obvarovali pred nepotrebnim drugim slikanjem. Toda bolniki so v tem primeru nezadovoljni: menijo, da je zdravnik »nestrokoven«, če ne vidi bolezni že ob prvem slikanju, ali da so po nepotrebnem izgubili čas, ker so morali še na drugo slikanje, ko pa bi lahko oboje opravili hkrati. Tako dojamejo bolj skrbnega zdravnika kot slabšega, pripoveduje sogovornik.

Slovenci manj obsevani 
kot Američani

Prebivalci Slovenije smo v povprečju manj obsevani z rentgenskimi napravami kot naši evropski ali ameriški sodobniki, je pokazala najnovejša mednarodna študija, v katero je vključena tudi Slovenija. Tako dobi Američan z medicinskimi napravami v povprečju tri mSv na leto, povprečen Evropejec en mSv, Slovenec pa v povprečju le 0,7 mSv, kar je ugodno, saj to pomeni, da v povprečju (še) ni toliko možnosti za razvoj raka. Po drugi strani pa kar 60 odstotkov tega sevanja prispevajo preiskave s CT, čeprav je teh le pet odstotkov, vse drugo pa so slikanja s klasičnimi rentgenskimi napravami, katerih sevanje je veliko nižje.

Mednarodne raziskave kažejo, da je nepotrebnih slikanj s CT od 20 do 30 odstotkov. Domačih tovrstnih podatkov ni, a uporaba CT je v zadnjih petih letih zelo v porastu, o čemer smo pisali v Delu prejšnji teden. Pokazalo se je, da se podatki zdravstvene blagajne (ZZZS) in Uprave RS za varstvo pred sevanji močno razlikujejo: po podatkih ZZZS je bilo lani 79.270 preiskav s CT, po podatkih Uprave RS za varstvo pred sevanji pa 110.000, od tega je bilo preiskav abdomna (trebuha) kar 18.000. To je preiskava, ki telo izjemno obremeni s sevanjem (v povprečju je odmerek 15 mSv). Zato bi moral tolikšen porast CT trebuha – po podatkih ZZZS za 40 odstotkov v petih letih – resno skrbeti.

Najobčutljivejši otroci

Upravičenost preiskav z rentgenskimi napravami je sploh zelo pomembno vprašanje, ki se mu v Sloveniji zadnja leta močno posvečajo. »CT ni upravičen, če obstaja druga preiskava, ki bi lahko dala enako diagnostično informacijo. Ravno tako ni upravičen, če ni zadostne indikacije. Primer: če ste doživeli prometno nesrečo in vas boli roka, je nedopustno za vsak primer slikati s CT celo telo. To je tako imenovana defenzivna medicina, ki je najbolj razvita v ZDA,« je povedal inšpektor Žontar. V ZDA so imeli zadnje čase nekaj primerov bolnikov, ki so dobili zaradi rentgenskega sevanja neposredne poškodbe tkiva, zato so tudi tam začeli pazljiveje obravnavati slikanja s CT.

Slovenija je na tej poti precej skrbnejša. »V Sloveniji imajo vse ustanove protokole rentgenskih naprav prilagojene otrokom, ki so za sevanje občutljivejši kot odrasli. Marsikje v svetu ni tako,« je dejal dr. Žontar, ki kot inšpektor nadzira ravno protokole naprav, to je umerjenost naprav na tisto najmanjšo količino rentgenskih žarkov, ki še omogočajo dovolj dobro sliko. Na Kliničnem inštitutu za radiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani zadnje leto poteka projekt za optimizacijo protokolov posebej za odrasle in posebej za otroke, ki bo uveden predvidoma po vsej državi. Količina prejetih rentgenskih žarkov (odmerek) pa je odvisna tudi od bolnika samega: pri isti preiskavi prejme debel bolnik precej večji odmerek kot vitek.

Zdravniki skupaj z inšpektoratom zadnje leto izdelujejo tudi napotne kriterije za rentgenska slikanja, skupaj z zdravniško zbornico pa nameravajo dodatno izobraziti in opozoriti na škodljivost sevanja napotne zdravnike. Že deset let je pri nas v veljavi tudi soodgovornost napotnega zdravnika in radiologa: radiolog lahko zavrne preiskavo s CT, če presodi, da ta za bolnikovo zdravstveno stanje ni ustrezna.

Kdaj poklicati inšpektorja?

Bolniki se včasih tudi individualno pritožijo inšpektorju. »Takrat pogledamo, ali je z aparatom vse v redu, ali dela z njim ustrezno strokovno osebje in ali delajo z odobrenimi protokoli. V medicinsko dokumentacijo inšpektorji, ker smo fiziki, nimamo vpogleda,« je povedal Žontar. Najbolj pereče je slikanje ženske, ki ne ve, da je noseča. Ko se izkaže nosečnost, ji ponavadi že v bolnišnici individualno izračunajo, kolikšen odmerek je prejela in kolikšno sevanje je prišlo do zarodka. Včasih pa pokličejo tudi po nepotrebnem zaskrbljeni bolniki. Če vam zaporedoma slikajo z rentgenom na primer pljuča in zobe, ni nobene potrebe po neprespanih nočeh. Odmerek kljub dvojnemu slikanju ni nevaren,« pomirja inšpektor dr. Dejan Žontar.