Tiskane izdaje
Slovenj Gradec – Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane bo še do konca leta v Slovenj Gradcu namestil testno napravo za merjenje onesnaženosti zraka s trdimi delci.
»Dogovorili smo se, da bodo testno merilno postajo namestili v Kopališki ulici, kjer bo mogoče preveriti tako vpliv prometa z obvoznice kot tudi vpliv dimnika slovenjgraške bolnišnice na morebitno slabšo kvaliteto zraka v mestu,« pove slovenjgraški župan Andrej Čas. Na podlagi testnih meritev se bodo odločali o nadaljnjih merjenjih in lokacijah zanje.
Občina je za monitoring zraka v proračunu rezervirala dvajset tisoč evrov. S tem denarjem, ki ga bodo po potrebi še povečevali, bodo v rastni dobi naročili tudi monitoring zraka na najmanj dveh lokacijah v bližini hmeljišč (Šmartno, Podgorje) ter izdelavo katastra onesnaževalcev v mestu. Za oboje še iščejo izvajalce in zbirajo ponudbe.
V rastni dobi bodo naročili monitoring zraka tudi v bližini hmeljišč. Foto: Mateja Kotnik
Občina Slovenj Gradec bo z izjemo Črne na Koroškem, kjer v okviru okoljskih sanacijskih ukrepov meritve trdih delcev v zraku PM 10 in koncentracije težkih kovin (arzen, kadmij, nikelj, svinec) od leta 2007 opravlja Agencija RS za okolje in prostor, prva na Koroškem, ki se je odločila za takšne meritve. "Pred leti so o tem razmišljali na jeklarskih Ravnah na Koroškem, a so idejo opustili, ko so preverili, koliko jih bo stala," pravi Matej Ivartnik iz ravenske območne enote Inštituta za javno zdravje. »V Črni na Koroškem si želimo, da bi Arso meritve opravlja tudi v naselju Rudarjevo, ki se nahaja nasproti proizvodne hale Tovarne akumulatorskih baterij. Dali smo tudi pobudo, da bi bilo rezultati meritev javno dostopni, a so nam razložili, da to ni mogoče, zaradi sistema odčitavanja meritev,« pravi črnjanska županja Romana Lesjak.
Peter Cesar, predsednik Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca (Civoz): »Zadovoljni smo, da so naša opozarjanja zalegla. A pomemben ni samo monitoring zraka. V Civozu pričakujemo tudi analize zemlje, ki bo pokazala, kakšne so spremembe na kmetijskih površinah zaradi načina gospodarjenja.« V Civozu podpirajo izdelavo katastra potencialnih onesnaževalcev, ki bi jih po njihovem mesto moralo že zdavnaj imeti. "»Tako ne vemo ne kje so potencialne nevarnosti in ne kako ukrepati, če pride do nesreč s posledicami za okolje,« opozarja Cesar.
