(Ne)športna politična preigravanja na Ravnah

Ravne na Koroškem – Občinski svet je zavrnil spremembe pravilnika o financiranju športa, ki je dvignil veliko prahu zaradi sporne delitve denarja glede na odstotek Ravenčanov v posameznem klubu. Takšnemu razvrščanju se je uprlo 23 klubov, ki delujejo na Ravnah.

Župan Tomaž Rožen je dejal, da se z ukinitvijo razvrščanja klubov glede na število Ravenčanov v njih ne strinja, čeprav je spremembo sam predlagal v obravnavo svetnikom in jo je pripravila komisija športnih delavcev, ki jo je sam imenoval. »Predlog vlagam v skladu z zahtevo Zveze športnih društev Ravne, čeprav se s komisijo ne strinjam. Predlagam, da ga ne sprejmete.«

Več svetnikov je bilo ogorčenih nad protestnim pismom Zveze športnih društev Ravne, ki se je takšnemu razločevanju uprla. Menijo, da je vprašanje financiranja športa na Ravnah s tem dobilo močno politično konotacijo. »Zveza športnih društev posega v politično in volilno dogajanje,« je dejal Rožen, saj je 23 društev in klubov, ki so podpisali protestno pismo, župana in svetnike obtožilo nabiranja političnih točk na račun športa. »Športna društva ne bi smela biti vzvod za dosego ciljev, a zdaj so, saj se športna zveza in predsednik s takšnim pisanjem okoriščata,« je dejal svetnik Peter Oder.

Marjan Magdič, predsednik strokovne komisije, ki je pripravila predlog sprememb, je poudaril, da niso bili imenovani kot politično telo, ampak kot strokovnjaki, ki naj bi ta pravilnik spremenili v korist športa. »Na vas je, da odločite. Vaša odločitev bo predvsem politična, ne pa športna, zato prepričevati prepričanih ne mislim,« je dejal svetnikom.

Svetnik Andrej Erjavec je prepričan, da pravilnik ni skladen z zakonodajo in ustavo, komisiji pa je predlagal, naj pridobi tudi pravno mnenje ali bi morali po načelu enakosti financirati tako občane Raven kot druge. Robert Brezovnik je predlagal, naj se občine za sofinanciranje športnih objektov dogovorijo na svetu regije in naj s tem argumentom (da mora občina Ravne sama vzdrževati športne objekte, v katerih vadijo tudi športniki od drugod) ne posegajo v financiranje klubov. »V športu bi morali težiti k odpiranju in širjenju, saj samo tako lahko dosežemo množičnost, ki je pogoj za kakovost. Ekonomska logika obstaja, a mislim, da športniki ne bi smeli biti vzvod, da se druge občine prisili v sofinanciranje.« Župan se strinja, da bi bil »dogovor o sofinanciranju drugih občin za vzdrževanje športnih objektov na Ravnah pravilen, a vsaj v tem mandatu ni mogoč, ne na regijski ravni in ne med občinami«.