Tiskane izdaje
Ljubljana - LDS danes praznuje obletnico ustanovitve. Nastala je namreč 12. marca 1994 z združitvijo Liberalno-demokratske stranke z Demokratsko stranko, Socialistično stranko Slovenije in stranko Zelenih. Ob 13. obletnici stranka doživlja strukturne spremembe. Zaradi trenj, ki se vlečejo od zadnjih parlamentarnih volitev, jo je namreč v zadnjem času zapustilo več vidnih članov, tudi nekateri poslanci. Vzporedno s tem se na političnem obzorju riše nova stranka, ki jo napovedujejo prav nekdanji poslanci LDS.
Predsednik LDS Jelko Kacin priznava, da stranka v tem trenutku "nikogar nima preveč in marsikoga ima premalo". Zato si bodo prizadevali, da v prihodnje pridobijo "tiste, ki vstopajo takrat, ko stranka potrebuje nove moči. Da prinesejo nove ideje in da so se sposobni za uresničitev teh idej boriti v okoliščinah, ki jih diktira opozicijski položaj LDS".
Kacin: LDS ima prihodnost
Ne glede na to, kaj kažejo javnomnenjske raziskave v tem trenutku, LDS ima prihodnost, pa je na današnji novinarski konferenci poudaril Kacin. Prepričan je, da morajo biti v stranki ponosni na vse, kar je bilo doseženo v preteklosti. Ob tem je spomnil, da je LDS vodila številne Drnovškove in Ropovo vlado. "Tik pred to obletnico smo se izoblikovali in sedaj imamo organe stranke, s katerimi lahko v polno razpravljamo in odločamo," je še dejal.
Kacin kritičen do slovenske zunanje politike
Kar se tiče ponovne ponudbe premiera Janeza Janše, naj pristopijo k Partnerstvu za razvoj, je LDS po besedah Kacina enotna, da se partnerstvo v tem času ni izkazalo. Partnerstvo po oceni Kacina ni bilo uspešno na področju zdravstva in šolstva - tu je napovedal, da z Mojco Drčar Murko kot evropska poslanca ne bosta podprla pobude za ustanovitev Mediteranske univerze, ker da je "nož v hrbet Univerzi na Primorskem". Kritiziral je tudi "težave" partnerstva na zunanjepolitičnem področju, kjer je izpostavil odnose s Hrvaško ter vprašanje sodelovanja Slovenije v misiji v Iraku.
Po mnenju predsednika LDS namreč ni mogoče pričakovati, da bi arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško, če bi se zanjo odločili, v doglednem času prinesla kaj drugega kot odlog odločitve o meji, hkrati pa bi dala Hrvaški možnost in priložnost, da se še naprej utrjuje na svojih pozicijah. Kacin je ob tem pozval k dogovoru o strategiji odnosov do Hrvaške. Več o slovensko-hrvaških odnosih v novici "Začetek lobiranja v evroparlamentu".
Kacin je izpostavil tudi vprašanje slovenske prisotnosti v Iraku in ob tem pozval vlado, naj prisluhne javnosti in v Irak ne pošlje naslednjega kontingenta inštruktorjev. "Vsi odhajajo," je ob tem opozoril Kacin. V Iraku "divja državljanska vojna, nasprotovali smo in še vedno nasprotujemo napotitvi naših inštruktorjev v Irak," je poudaril.
Ne glede na to, kar v stranki menijo o partnerstvu, pa bodo v prihodnjih dneh vseeno opravili temeljito razpravo o tem, pravi Kacin. Tako bo o Janševi ponudbi že v torek razpravljala poslanska skupina stranke, o tem pa bo konec tedna celovito razpravljal tudi izvršni odbor stranke in po potrebi prihodnji teden še svet stranke in se do tega opredelil, je danes pojasnil Kacin.
LDS je tudi stranka, v katero ljudje vstopajo
LDS ni le stranka, ki jo ljudje zapuščajo, ampak je tudi stranka, v katero ljudje vstopajo in se aktivno izpostavljajo, je danes poudaril Kacin in ob tem predstavil podpredsednika ljubljanske LDS, psihiatra Slavka Ziherla. Ta je predstavil svoj strokovni pogled na stranko. Kot pravi, ljudje v stiski različno reagirajo, in tudi po porazu LDS na zadnjih parlamentarnih volitvah se nekateri še naprej borijo za svoje ideale, drugi so iz te situacije pobegnili z izgovorom, da se ne morejo strinjati s programskimi izhodišči stranke, tretji pa še čakajo, kaj bodo storili.
V tej sliki je po mnenju Ziherla Kacin "borec", ki na krizne situacije reagira z bojem in ne z begom kot nekateri drugi. Na vprašanje, kako bi v tej sliki opredelil vodjo poslanske skupine Antona Ropa, je Ziherl dejal, da ta spada med tiste, ki se še odločajo. Izpostavil pa je, da je Rop na zadnjih volitvah največ izgubil. Zato mu je po prepričanju Ziherla za to, da še vztraja, treba dati neko priznanje.
Strankine kadrovske spremembe
V soboto je stranka dobila nov svet, novega generalnega sekretarja in nov izvršni odbor. Z ustanovitvijo vseh organov stranke se lahko v LDS posvetijo delovanju tako v državnem zboru kot na lokalni ravni, je v soboto dejal Kacin. "Nov mandat je nov začetek in upamo, da se bo v razmeroma kratkem času opazila tudi kakovostna sprememba pri naporih za bolj usklajeno delovanje v prihodnje," je dejal.
O preobratu v pozitivno smer je prepričan tudi novi predsednik sveta LDS, poslanec Aleš Gulič. Ta je po sobotni izvolitvi izrazil prepričanje, da je odhodov iz stranke vsaj za zdaj konec in da "nič ne kaže, da bi se danes še kaj zgodilo".
Podobno kot Gulič je razmere ocenil tudi član sveta LDS Viktor Žakelj, sicer podpredsednik prve vlade pod vodstvom Janeza Drnovška. Izrazil je prepričanje, da je proces "razpadanja" stranke oz. njenega prestrukturiranja zaključen. Menil je, da je iz tega nastala "nova LDS, s poslanci, ki ostajajo", "skupina, ki išče stike s Pahorjem" in "nek figov list, za katerega ne vemo, kaj bo".
Kako LDS vidijo drugi?
Drugače pa razmere na političnem prizorišču vidijo zunanji opazovalci. Komentator časnika Dnevnik Jože Poglajen ocenjuje, da odhodov pomembnejših obrazov iz LDS nikakor ni konec. "Če ne drugega, manjka "paket" vsaj štirih poslancev, ki se pogajajo za prestop k socialnim demokratom," pravi Poglajen. Napoved ustanovitve "zgolj Lahovnikovega društva Zares je drugo skupinico poslancev LDS nekoliko razočarala, vendar je njihov prehod v "nepovezane" samo vprašanje časa", meni Dnevnikov komentator.
Ustanovitev „zaresnega“ društva
Novo društvo, katerega ustanovitelji - neodvisni poslanci, ki so prejšnji mesec zapustili LDS - odkrito priznavajo željo po preoblikovanju v stranko, bo spremenilo razmerja moči na levici, konkretne združitve "levih" političnih potencialov pa zaradi pomanjkanja prave volje ne gre pričakovati, ocenjuje Poglajen. "Tudi zato ne, ker zdaj ugoden politični veter močno piha v jadra Boruta Pahorja. Ta je v položaju, ko lahko mirno čaka na napake drugih. Je pa res, da tudi čakanje na to, da mu zmaga ali vsaj zelo majhen zaostanek pred recimo Janševo SDS, kar sama pade v naročje, ni brez nevarnosti. Balon popularnosti stranke se namreč kaj lahko razpoči," pravi komentator Dnevnika.
Tudi če bi se Pahor ustrašil morebitne osvojitve oblasti ali vsaj sodelovanja v vladi s pozicije strankarsko močnega drugega človeka in bi raje kandidiral za predsednika države, bi imela ad hoc sestavljena "antijanševska lista" veliko možnosti. Taka lista bi se kasneje ob morebitnem uspehu na volitvah morda organizirala v močno stranko, meni Poglajen, ki za LDS ocenjuje, da "nima prav nobenih združitvenih potencialov več in bo verjetno, če ne bo popolnoma razpadla, pri tem igrala obrobno vlogo".
Bolj zadržan pri napovedovanju je odgovorni urednik Dela Peter Jančič. Ta meni, da je vsakršno napovedovanje izidov dobro leto in pol pred volitvami nehvaležno delo. O tem, katera stranka se bo obdržala na politični sceni in katera ne, bodo odločali volivci na parlamentarnih volitvah konec prihodnjega leta, pravi odgovorni urednik Dela. A velikih premikov tako na državni kot na lokalni ravni ni - obstajata dva pola, znotraj teh polov pa potekajo spopadi, pravi Jančič.
Razplet teh spopadov je odvisen od spretnosti akterjev in nihče ni "predestiniran" za zmago, meni odgovorni urednik Dela. Ni odvisno od politikov na tej ali oni strani, temveč od volje ljudi. Nič pa se ne da kar tako napovedovati, tudi raziskave javnega mnenja so se že v preteklosti izkazale za napačne, pravi Jančič.
Pahor odprt za vse
Predsednik SD Borut Pahor pa glede premikov na levi in morebitnih prestopov v vrste SD pravi, da so v stranki "odprti za vse, ki bi se prepoznali v njej, tudi in zlasti za tiste, ki so drugačnega mnenja od uradne politike stranke". Na zadnji novinarski konferenci je poudaril, da v stranki gradijo delo na skupnih točkah, ne pa na razlikah.
Leta 1992 je vodenje takratne Liberalno-demokratske stranke od Jožefa Školča prevzel Janez Drnovšek. Stranko je na državnozborskih volitvah decembra 1992 pripeljal do zmage in januarja 1993 kot predsednik vlade oblikoval vladno koalicijo s Slovenskimi krščanskimi demokrati, SDSS (sedanja SDS) in Združeno listo. Leta 1994 je stranka z združitvijo z z Demokratsko stranko, Socialistično stranko Slovenije in stranko Zelenih - Ekološko socialno stranko postala Liberalna demokracija Slovenije.
Potem ko je bil leta 2002 Drnovšek izvoljen za predsednika republike, ga je v vodenju stranke nasledil Anton Rop, ki je bil decembra 2004 na Bledu ponovno izvoljen za predsednika LDS, oktobra 2005 pa ga je nasledil doslej tretji predsednik LDS - Jelko Kacin.
