Tiskane izdaje
Prejšnji teden je prišlo do zaostritve med vladno koalicijo in opozicijo. Vodja SDS Janez Janša je pogojeval glasovanje o ratifikaciji hrvaškega vstopa v Nato s sprejetjem zaključnega računa proračuna njegove vlade iz 2007. Anketirane so vprašali, ali se jim zdi takšno ravnanje sprejemljivo. Večina, 58,6 odstotka, jih je odgovorila nikalno. Takšno ravnanje je sprejemljivo za četrtino, 25,5 odstotka vprašanih. Na to vprašanje pa jih ni znalo ali hotelo odgovoriti 15,9 odstotka.
Drugo vprašanje se je nanašalo na nastajajoče partnerstvo med koalicijo in opozicijo, ki je te dni na veliki preizkušnji. Zaradi navedene Janševe poteze je v vladajoči koaliciji čedalje več dvomov o smiselnosti partnerstva vlade z opozicijo. Anketirane so vprašali, kako bi po njihovem moral ravnati premier Borut Pahor: ali naj prizadevanja za sodelovanje z opozicijo nadaljuje, prekine ali pa začne samo ob največjih nacionalnih projektih. Polovica vprašanih, 49,5 odstotka, meni, naj ta prizadevanja nadaljuje, 22 odstotkov jih priporoča sodelovanje samo ob največjih nacionalnih projektih, 20,2 odstotka pa jih meni, naj prizadevanja za sodelovanje z opozicijo prekine. Do tega se ni opredelilo 8,4 odstotka vprašanih.
Nadaljnja vprašanja so se nanašala na odnose Slovenije s Hrvaško. Državi čedalje težje sami rešujeta mejni spor in sodelujoče v anketi so vprašali, kako naj po njihovem ravnata v tem primeru. A prevladujočega odgovora anketirani niso dali. Največ, 35,6 odstotka, jih meni, naj spor rešita v vsakem primeru sami, za mediacijo mednarodnih strokovnjakov se jih ogreva 34,5 odstotka, za tretjo možnost, arbitražo neodvisne tuje institucije, pa 24,4 odstotka. Na vprašanje jih ni znalo odgovoriti 5,5 odstotka.
Slovenija je ustavila pogajanja Hrvaške z EU in ratifikacijo pristopa k Natu. Kolikšna je podpora javnosti taki slovenski politiki do Hrvaške? Zelo velika. Le dobra petina vprašanih, 21,7 odstotka, je odgovorilo, da take politike ne podpira. Da jo podpirajo le glede vstopa v EU, jih je odgovorilo 15 odstotkov, da jo podpirajo samo glede vstopa v Nato pa 8,4 odstotka. Več kot polovica, 51,6 odstotka, jih podpira v obeh primerih. Z ne vem jih je odgovorilo 3,4 odstotka.
Nazadnje še (za zdaj) hipotetično vprašanje, kako bi glasovali, če bi v Sloveniji prišlo do referenduma o vstopu Hrvaške v EU in Nato. Na referendumu o vstopu v EU bi jih polovica, 49,7 odstotka, glasovala proti, za pa 32,2 odstotka. Da se referenduma ne bi udeležili, jih je odgovorilo 13,9 odstotka in z ne vem 4,3 odstotka. Na referendumu o vstopu v Nato pa bi jih slaba polovica, 46,8 odstotka, glasovalo za in 37,5 odstotka proti. Neudeležbo jih je napovedalo 11,5 odstotka, brez odgovora pa jih je bilo 4,2 odstotka.
Ker za referendumski izid štejejo samo glasovi tistih, ki se glasovanja udeležijo, je pomembno, katerih glasov je več: za ali proti. Tako bi na referendumu o vstopu Hrvaške v Nato zmagal glas za, o vstopu v EU pa glas proti.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
