Nedelujoča spletna stran lahko odpihne razpis za štipendije

Ljubljana – Zaradi sesustja spletne strani javnega sklada za razvoj kadrov in štipendij mora sklad ministrstvu za delo pripraviti poročilo, zakaj se je to zgodilo. Če bodo na ministrstvu ugotovili, da ni bilo vse po pravilih, bodo prvi razpis razveljavili, napovedujejo. Več bo znanega jutri.

Za razveljavitev razpisa se zavzema tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ker meni, da neenake obravnave ni mogoče sanirati drugače. Po njenem mnenju bi tehnične težave pri zagotavljanju spletnega dostopa do obrazca javni sklad moral predvideti. Menijo še, da bi problemi z dostopom lahko pomenili neenako obravnavo vlagateljev.

»Dodatno neenako obravnavo bi lahko pomenila okoliščina, da so se vlagatelji, ki živijo v Ljubljani, po srečanju s težavo pri spletnem dostopu lahko nemudoma napotili na sedež sklada, tisti pa, ki prihajajo iz oddaljenejših krajev, te možnosti (v enakem času) niso imeli.« Zato je varuhinja na sklad naslovila pismo, s katerim poziva odgovorne, naj se opredelijo do domnevne diskriminacije. Gneča na sedežu sklada, sesutje spletne strani in nedostopnost vlog so razburili številne – šolnike, starše, Študentsko in Dijaško organizacijo Slovenije (ŠOS in DOS). Svetovalka na eni od poklicnih in strokovnih srednjih šol, ki noče biti imenovana, se te dni neposredno srečuje z dijaki, ki bi lahko prejemali štipendijo, in njihovimi starši.

Dva ključna pomisleka

Pri omenjenem razpisu ima dva ključna pomisleka. Prvič, kriterij dodelitve po načelu »kdor prej pride, (prej) melje« se ji zdi zelo problematičen, saj je dovolj drugih kriterijev, po katerih bi lahko podeljevali štipendije, denimo osnovnošolski učni uspeh ali socialni status. Hitrostni kriterij postavlja dijake v neenakopraven položaj, pravi. »Če ne bi bilo tega kriterija, se spletna stran zagotovo ne bi sesula.« Drugi njen pomislek je o času odprtja razpisa. Med počitnicami so mnogi dijaki na morju, zato jih šole mnogo težje spodbudijo k vlaganju prošnje za štipendijo, kot če bi bili pri pouku.

Tudi S. Č., ki prihaja s Hajdine blizu Ptuja, je pri pridobivanju obrazcev za štipendijo za svoja dva otroka naletela na kar nekaj ovir. »Pole so bile ob 9. uri zunaj, jaz pa do njih nisem mogla. Vsake toliko časa sem šla na spletno stran sklada, ki ni delovala. Stresno je bilo.« V ponedeljek ji je nekaj minut pred polnočjo uspelo natisniti prijavo, naslednje jutro jo je odnesla na pošto, kjer je srečala še štiri razočarane matere s podobno zgodbo. »Ker prijave izbirajo po času prejetja, mi s periferije nimamo enakih možnosti.« Zato predlaga, da bi kriterije spremenili, vloge pa bi morale biti dostopne v papirnicah. Na javnem skladu so že v ponedeljek prejeli približno trikrat toliko vlog, kolikor je razpisanih štipendij.

Na ŠOS in DOS so še bolj kritični. Površno se jim zdi, da sklad ni predvidel povečanega obiska in ustrezno nadgradil spletne strani, saj je skoraj toliko sredstev kot za štipendije namenil prav informatizaciji. To je razvidno iz njihovega letnega poročila za leto 2014: infomatizaciji so namenili 1.046.387 evrov. Zato v obeh organizacijah pričakujejo, da bo sklad zagotovil primerno infrastrukturo, ki bo vsem omogočala enak dostop do obrazcev in enako možnost prijave. Menijo, da so zdaj privilegirani tisti, ki so se po obrazce lahko odpravili osebno v Ljubljano.

Odgovora ni, bo pa analiza

Kako na kritike odgovarja Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij, še ni znano. Urška Ježovnik iz oddelka za analize in odnose z javnostjo nas je obvestila, da se pripravlja analiza, na podlagi katere bodo skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejeli odločitev glede nadaljnjih postopkov, povezanih z razpisom. Ko bodo sprejeli odločitev, bo javnost o njej takoj obveščena, še napovedujejo.

V skladu so zapisali, da bodo vsako leto, najpozneje januarja, objavili razpis za pridobivanje deficitarne štipendije. Na voljo naj bi bilo 1,2 milijona evrov, kar zadošča za do 1000 štipendij po 100 evrov na mesec. To je zmotilo ŠOS, saj da znesek zadošča zgolj za eno leto štipendij, ne za celotno – tri- ali štiriletno šolanje. Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da se štipendije dodelijo do izteka izobraževalnega programa, kar pomeni, da jih bodo tisti, ki jih bodo letos začeli prejemati, prejemali, dokler ne bodo končali šolanja. Vendar le, če bodo uspešno končali letnik in se bodo vpisali v višji letnik istega izobraževalnega programa. Javni razpis, ki bo objavljen prihodnje leto bo tako namenjen novim vlagateljem. Sredstva so zagotovljena tako za nadaljnje prejemnike kot tudi za nove.